Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
začrtávanje -a (ȃ) glagolnik od začrtavati: začrtavanje oznak na les
SSKJ
zadírati -am nedov. (ī ȋ) s sunki delati, da kaj ostrega, koničastega pride v kaj in tam ostane: zadirati nož v les
    zadírati se zaradi sile, ostrine prihajati v kaj in tam ostati: trni so se mu zadirali v podplate; pren. mraz se zadira v telo
    ● 
    redko besede so se mu zadirale zatikale
SSKJ
zadólbsti -dólbem [u̯bdov., zadólbite in zadolbíte (ọ́) knjiž. z dolbenjem narediti, izoblikovati; izdolbsti: zadolbsti napis
    zadólbsti se 
    1. 1. zariti se: črv se zadolbe v les / krogla se je zadolbla v steno
    2. 2. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža nastop intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: zadolbel se je v učenje
    zadólben -a -o: tako sta zadolbena v pogovor, da nič ne slišita
SSKJ
zagrísti -grízem dov. (í) zasaditi zobe v kaj: pes je zagrizel v rokav / zagristi v ustnice / kadarkoli je zagrizel v kruh, ga je zabolel zob ugriznil
// ekspr. začeti jesti: na gostiteljevo povabilo je zagrizel v sendvič
● 
ekspr. zagristi v kislo jabolko lotiti se česa neprijetnega, neugodnega
    zagrísti se 
    1. 1. grizoč prodreti v kaj: zagristi se v kos mesa; volk se je zagrizel srnjaku v vrat / klop se zagrize v telo / zobje so se ji zagrizli v spodnjo ustnico
    2. 2. ekspr. prodreti v kaj trdega: sveder se zagrize v beton; žaga se je zagrizla v les / motor se je zagrizel v strmino s težavo šel, zapeljal
       
      ekspr. jermeni so se mu zagrizli v ramena močno zajedli
    3. 3. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža nastop intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: zagristi se v delo, učenje / spet se je zagrizel v svoje misli
    4. 4. nar. sesiriti se: mleko se zagrize
    zagrízen -a -o 
    1. 1. deležnik od zagristi: molčal je, zagrizen v svoje misli; ris, zagrizen v jelenov tilnik
    2. 2. ekspr. ki je strastno, nestrpno zavzet za kaj, zlasti za kako idejo, nazor: zagrizen pristaš stranke; biti zagrizen samec / zagrizen boj; zagrizeno sovraštvo; prisl.: zagrizeno se bojevati za kaj
SSKJ
zajéra -e ž (ẹ̑) les. poševno prižagana ploskev deske, elementa: čelo in zajera / prirezati desko, letev na zajero; stik na zajero
// stik, spoj tako prižaganih ploskev: zajera pri okviru slike / očistiti iz zajere stari klej
SSKJ
zakròj -ôja (ȍ ó) les. pravokotna izdolbina ob robu deske, podboja za dobro, tesno prekrivanje, vezavo konstrukcijskih delov; brazda: izžagati zakroj / spah, vez na zakroj
SSKJ
zarásel -sla -o tudi zarástel -tla -o [əu̯prid. (ā á) prekrit, zapolnjen z rastlinami: zarasel grob; zarasle poti / z gozdovi zarasla pobočja / z bršljanom zarasla uta obrasla
// očistiti zarasel akvarij prepoln rastlin
// v obraz je bil ves zarasel v veliki meri pokrit s kocinami, brado; neobrit
 
les. zarasla grča grča, prekrita s poznejšim večletnim prirastkom lesa; slepica; prim. zarasti
SSKJ
zarèz -éza (ȅ ẹ́) 
  1. 1. glagolnik od zarezati: zarez v les; zarez z nožem / zarez brazde
  2. 2. redko zareza: dolg, globok zarez
SSKJ
zarézati -réžem dov. (ẹ́ ẹ̑) 
  1. 1. s potegom, potegi z ostrim predmetom narediti ozko, podolgovato odprtino, vdolbino v kaj: zarezati drevo; križno zarezati kostanj; zarezati limono do polovice / tkanino je na robu zarezal, nato pa pretrgal
  2. 2. s potegom, potegi z ostrim predmetom narediti kaj: zarezati črte na palico; zarezati znamenje v deblo / ekspr. drobec mu je zarezal rano / reka je globoko zarezala strugo vrezala
  3. 3. s potegom, potegi priti z rezilom v kaj: vzela je nož in zarezala v hlebec; zarezati z žago v hlod; zarezati s skalpelom v kožo; ostro, globoko zarezati v kaj / zarezati s koso v deteljo
    // rezaje začeti prodirati, prodreti: plug je zarezal v zemljo; rezilo je globoko zarezalo v les
  4. 4. preveč odrezati na kakem mestu: pri krojenju zarezati blago
  5. 5. povzročiti neprijeten, pekoč občutek zaradi zelo velike hladnosti: ledeno jezero je kar zarezalo / mraz je zarezal
    // povzročiti ostro bolečino: zarezal ga je kašelj; v prsih ga je nekaj zarezalo
    // ekspr. povzročiti neugodje: neprijazen glas ga je zarezal / njegove besede so ga zarezale
  6. 6. ekspr. ostro se oglasiti: glas motorja je zarezal v tiho jutro; v mirno ulico je zarezal otroški jok
    ● 
    ekspr. s svojim delom je zarezal prve brazde v kulturno življenje prvi začel kulturno delovati; ekspr. vojna je globoko zarezala v njihovo življenje močno vplivala nanj
    zarézati se 
    1. 1. zaradi teže, pritiska prodreti v kako snov: kolesa so se zarezala v sneg
      // ekspr. boleče se zajesti v kaj, pritisniti ob kaj: naramnice so se mu zarezale v ramena; verige so se zarezale v zapestje / volu se je jarem zarezal v pleča
    2. 2. narediti se v površino česa: ostra črta se ji je zarezala med obrvmi; gube so se mu zarezale v čelo
    3. 3. ekspr. priti v notranjost, duševnost koga: marsikatera grenka izkušnja se je zarezala vanj / ta prizor se ji je za vedno zarezal v spomin; novo spoznanje se je zarezalo v njegovo zavest
       
      ekspr. vojna se je globoko zarezala v pisateljevo delo je močno vplivala nanj; ekspr. njene besede so se mu ostro zarezale v srce so ga zelo prizadele
    zarézan -a -o 
    1. 1. deležnik od zarezati: zarezano deblo; globoko zarezana dolina reke; v usnje zarezane reže
    2. 2. ekspr. izoblikovan: poševno zarezane oči; ostro zarezane poteze okrog ust
SSKJ
zarezávati -am nedov. (ȃ) zarezovati: zarezavati drevo / zarezavati v les / reka se zarezava v dolino
SSKJ
zarezovánje -a (ȃ) glagolnik od zarezovati: zarezovanje smrek / zarezovanje v les
SSKJ
zarezováti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. s potegom, potegi z ostrim predmetom delati ozke, podolgovate odprtine, vdolbine v kaj: zarezovati drevesa; zarezovati makove glavice
  2. 2. s potegom, potegi z ostrim predmetom delati kaj: zarezovati črte v les, marmor; zarezovati z nožem, s strojem / reka zarezuje globoko strugo vrezuje
    zarezováti se 
    1. 1. biti speljan, voditi skozi kaj: potok se zarezuje v sotesko
    2. 2. zaradi teže, pritiska prodirati v kako snov: kolesa voza so se zarezovala v blato
      // ekspr. boleče se zajedati v kaj, pritiskati ob kaj: vrv se živali zarezuje v vrat
    3. 3. ekspr. prihajati v notranjost, duševnost koga: vojni dogodki so se zarezovali vanj; žalost se vse bolj zarezuje vame
SSKJ
zaríti -ríjem dov., zaríl in zarìl (í ȋ) s potiskanjem, premikanjem narediti, da kaj pride v kaj: zariti prste v mehko volno / zariti kol v seno / zariti nohte v dlani; zariti plug v zemljo zariniti; zariti želo v žrtev zabosti, zapičiti
// ekspr. zariti obraz v blazino, dlani tesno položiti na blazino, dlani
    zaríti se 
    1. 1. z ritjem priti v kaj: črvi so se zarili v les; krt se pozimi zarije globoko v zemljo
      // spraviti se v kako snov, kaj tesno obdajajočega: zaril se je v seno in zaspal / žabe se pred mrazom zarijejo v blato / ekspr.: pred zasledovalci se je zaril v grmovje; zariti se pod odejo / ekspr. medved se je zaril v brlog spravil
      // ekspr. zaradi kake sile prodreti v kaj; zariniti se: drobci bombe so se zarili v glavo; krogle so se zarile v pod; pren. čudna misel se je zarila vanj; žalost se je zarila v njegovo dušo
    2. 2. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža nastop intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: zariti se v delo / zariti se v knjige
      ● 
      ekspr. cesta se je zarila v polja bila je speljana čez polja; pog. letalo se je zarilo v hrib se zaletelo; ekspr. iz ozke doline smo se zarili v kanjon začeli hoditi, prodirati po njem
    zarít -a -o: prespal je, zarit v slamo; v hrib zarita vas; palica, zarita v sneg
SSKJ
zaróbek -bka (ọ̑) les. obrobek: narediti hlodu zarobek
SSKJ
zarobíti in zaróbiti -im dov. (ī ọ́) 
  1. 1. narediti rob čemu: zarobiti krilo, robce; zarobiti na šivalnem stroju; zarobiti s paspulo
  2. 2. šport. pritisniti na robove smuči: po doskoku je nerodno zarobil
  3. 3. slabš. ostro reči: zarobil mu je nekaj besed; vse to mu je zarobil v obraz / jezno, nesramno, posmehljivo zarobiti komu kaj reči
    ♦ 
    les. zarobiti les narediti, da imajo kosi lesa ostre robove med ploskvami; teh. zarobiti pločevino
    zaróbljen -a -o 
    1. 1. deležnik od zarobiti: zarobljeni robci; zarobljena ruta
    2. 2. slabš. neuglajen, robat: imeli so ga za zarobljenega hribovca / ne zamerite mu teh zarobljenih besed
      // omejen, neumen: uči se ali pa boš ostal vse življenje zarobljen / smejali so se njegovi zarobljeni pameti / kot psovka ti tepec zarobljeni; prisl.: zarobljeno govoriti
SSKJ
zasájati -am nedov. (á) 
  1. 1. s sajenjem delati, da kaka površina ni prazna: zasajati njive s krompirjem
    // s sajenjem delati, da začenja kje kaj rasti: zasajati trte, vrtnice; živa meja se zasaja v dveh vrstah / zasajati gozdove, vinograde; pren. zasajati ljubezen v mlada srca
  2. 2. delati, da kaj z ostrim, koničastim delom pride v kaj: neutrudno zasajati kramp, motiko v ilovnato zemljo / ekspr. zasajati vesla v gladino
    // delati, da kaj z ostrim, koničastim delom pride v kaj in tam ostane: zasajati drogove, kole; delavci zasajajo lopate v tla in odhajajo
    zasájati se z ostrim, koničastim delom prihajati v kaj in tam ostati: nož se je počasi zasajal v les; brana se pod težo zasaja v zemljo
SSKJ
zasítiti -im dov. (í ȋ) 
  1. 1. narediti, povzročiti, da postane kdo tako sit, da mu je hrana odveč, nezaželena: tečna jed človeka hitro zasiti
  2. 2. ekspr. narediti, povzročiti, da postane komu kaj odveč, nezaželeno zaradi prevelike količine, stopnje: zasititi koga z obljubami / zasititi jezik z narečnimi izrazi / zasititi svojo strast; zasititi željo koga po potovanjih
  3. 3. fiz. narediti, povzročiti, da kaka snov sprejme vase največjo mogočo količino česa: zasititi zrak s paro
  4. 4. publ. z veliko količino blaga narediti, povzročiti, da je ponudba večja od povpraševanja: zasititi trg / zasititi potrošnjo
    zasítiti se 
    1. 1. postati tako sit, da je hrana odveč, nezaželena: pri jedi se takoj zasiti / zasititi se s sladkarijami
    2. 2. ekspr. postati komu kaj odveč, nezaželeno zaradi prevelike količine, stopnje: zasititi se ljubezni / zasititi se sonca in morja / zasititi se družbe koga
    3. 3. fiz. sprejeti vase največjo mogočo količino česa: zrak se je zasitil s paro / les se je zasitil z vlago
    4. 4. publ. postati tako poln blaga, da je ponudba večja od povpraševanja: trg se je zasitil
    zasíčen -a -o: z vlago zasičen zrak; trg je zasičen
     
    zasičen vonj vonj, katerega izrazitost, polnost ne more biti še večja
SSKJ
zasvédrati -am dov. (ẹ̑ekspr.  
  1. 1. zavrtati (s svedrom): zasvedrati v les / zasvedrati sveder
  2. 2. zavrtati v spiralastem zavoju: zasvedrati s prstom v zrak
  3. 3. zleteti v spiralastih zavojih: kavke so zasvedrale med prepade / krogle so zasvedrale
    zasvédrati se 
    1. 1. pojaviti se v spiralastih zavojih: nad hišami se zasvedra dim
    2. 2. z vrtanjem prodreti v kaj: nekatere morske živali se zasvedrajo v skale / obad se je zasvedral skozi kožo
    zasvédran -a -o: v kamen zasvedrana školjka
     
    ekspr. zasvedrani lasje svedrasto zaviti
SSKJ
zaščítje -a (ȋ) zastar. zaščita: premazati les zaradi zaščitja / knjiga je izšla pod zaščitjem vladarja / porotna sodišča kot zaščitje proti pristranskosti sodnikov obramba
SSKJ
zatégel -gla -o [əu̯prid. (ẹ́) ki je iz glasov, tonov, ki trajajo dalj, kot je normalno: zategel klic; zategli kriki ptic / spregovoriti z zateglim glasom
// pri katerem so zlasti zadnji glasovi, toni daljši, kot je normalno: zategla govorica; zateglo hrzanje konj; v daljavi se je slišalo zateglo lajanje psa; zateglo petje; zateglo piskanje lokomotive
● 
zategel les les, ki se težko cepi, kolje; star. zateglo meso trdo, žilavo
    zatéglo prisl.: zateglo govoriti, požvižgavati
     
    muz. zateglo označba za hitrost izvajanja lento
Število zadetkov: 881