Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
izrezoválka -e [izrezovau̯ka tudi izrezovalka] ž (ȃ)
1. ženska, ki izrezuje: izrezovalka papirja
2. les. žaga za izrezovanje:
SSKJ²
izsékati -am dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. s sekanjem odstraniti iz česa: izsekati nalomljene veje / izsekati led na reki
2. s sekanjem v celoti, popolnoma odstraniti: izsekati gozdove
3. s sekanjem narediti, izoblikovati: izsekati luknjo v pločevino, vdolbino v les; izsekati stopnice v skalo / izsekati izhod iz jame; izsekati si pot skozi goščavo
// izklesati: izsekati kip iz marmorja
♦ teh. izrezati iz večjega kosa pločevine, kartona, papirja po vsem rezu hkrati
    izsékan -a -o:
    izsekan gozd; izsekana vdolbina; v skalo izsekana klet; njegov obraz je kakor izsekan iz marmorja
SSKJ²
izsušíti -ím dov., izsúšil (ī í)
odstraniti vlago, vodo iz česa: sonce je izsušilo travo / izsušiti barje, močvirje; zemljišče so izsušili in tako pridobili obdelovalno zemljo
● ekspr. dolga hoja po soncu jih je popolnoma izsušila povzročila, da so postali zelo žejni
    izsušíti se 
    izgubiti vlago, vodo: koža se na vetru izsuši; nekatere rastline se hitro izsušijo; v suhi shrambi se sadje izsuši
    ●     ekspr. v kratkem času se je popolnoma izsušil je shujšal
    izsušèn -êna -o:
    izsušen les; izsušene ustnice; ni se mogel odžejati, tako izsušeno grlo je imel; izsušeno močvirje
SSKJ²
izvážati -am nedov. (ȃ)
1. prodajati blago v drugo državo: izvažati električno energijo, les, industrijske proizvode; izvažati v evropske države / ekspr. izvažati kvalificirano delovno silo; pren., ekspr. demokracije ni mogoče izvažati
♦ ekon. izvažati kapital nalagati kapital v drugi državi v obliki posojil, investicij v gospodarska podjetja ali v obliki pomoči
2. z vožnjo spravljati iz česa: izvažati gnoj iz hleva
SSKJ²
izvlačíti in izvláčiti -im dov. (ī á)
z vlačenjem spraviti iz česa: izvlačiti posekan les iz gozda
SSKJ²
izvozíti -vózim dov. (ī ọ́)
1. prodati blago v drugo državo: izvoziti les, žito; izvoziti na evropski trg, v Ameriko; podjetje je izvozilo za milijon dolarjev izdelkov
♦ ekon. izvoziti kapital naložiti kapital v drugi državi v obliki posojil, investicij v gospodarska podjetja ali v obliki pomoči
2. z vožnjo spraviti iz česa: izvoziti gnoj iz hleva
3. žel. žarg. odpeljati (s postaje): vlak je uvozil in izvozil
    izvóžen -a -o:
    izvoženo blago; 
prim. zvoziti1
SSKJ²
izvréči -vŕžem tudi zvréči zvŕžem dov., izvŕzi izvŕzite in izvrzíte tudi zvŕzi zvŕzite in zvrzíte; izvŕgel izvŕgla tudi zvŕgel zvŕgla (ẹ́ ȓ)
1. (s silo) spraviti iz sebe: bolnik je s kašljanjem izvrgel kri; izvreči hrano iz želodca / vulkan je izvrgel veliko lave / voda je izvrgla utopljenca / publ. računalnik izvrže podatke
2. nav. ekspr. imeti, šteti za neprimernega, nesposobnega; izločiti: zaradi slabega vida so ga na naboru izvrgli / konja so pred tekmovanjem izvrgli / izvreči defektno blago / njegov članek so na seji uredništva izvrgli
3. nav. ekspr. napraviti, da kdo ni več član kake organizacije, skupnosti, društva; izključiti: vsi člani so bili za to, da ga izvržejo / izvrgli so ga iz svoje srede
4. vet. spraviti iz rodil odmrl, nezrel plod: krava, svinja izvrže
    izvréči se tudi zvréči se
    1. izroditi se, degenerirati: govedo, krompir se izvrže / sin se jim je izvrgel; plemstvo se je večinoma izvrglo
    2. ekspr., v zvezi z v spremeniti se (v kaj slabšega); sprevreči se: oblast se je izvrgla v tiranstvo; moja žalost se je izvrgla v bolezen
    3. postati neraven, kriv: les se izvrže; smuči se izvržejo
    izvŕžen tudi zvŕžen -a -o:
    izvržen les; izvržen iz družbe, na naboru; izvrženo blago; 
prim. zvreči
SSKJ²
izvŕtati -am tudi zvŕtati -am dov. (r̄)
1. narediti luknjo v kaj z orodjem, ki se pri delu vrti: izvrtati desko / izvrtati zob
// z vrtanjem narediti, izoblikovati: izvrtati en centimeter globoke izvrtine; izvrtati luknjo v les / izvrtati predor skozi led / črv je izvrtal rov
2. z vrtanjem spraviti iz česa: izvrtati kovice iz jeklenih konstrukcij
3. ekspr. z vztrajnim prizadevanjem priti do česa: končno se mu je le posrečilo izvrtati denar; izvrtati gradbeno dovoljenje / zate bomo že izvrtali kako primerno službo
// z vztrajnim poizvedovanjem, izpraševanjem izvedeti: izvrtali so iz mene reči, ki jih nikakor nisem želel povedati; izvrtaj, kaj se je zgodilo s sinom
    izvŕtan tudi zvŕtan -a -o:
    stebri so od polžev ogrizeni in izvrtani; izvrtana luknja
SSKJ²
izvrtávati -am nedov. (ȃ)
1. delati luknjo v kaj z orodjem, ki se pri delu vrti: izvrtavati v les
// z vrtanjem delati, oblikovati: izvrtavati luknje
2. z vrtanjem spravljati iz česa: izvrtavati kovice iz jeklenih konstrukcij
SSKJ²
izžírati -am nedov. (ī ȋ)
1. z žretjem uničevati: črvi izžirajo les
// uničevati sploh: rja izžira železo; pren., ekspr. tujina mu izžira dušo
2. z žretjem delati: molji izžirajo luknje v blago
SSKJ²
jáblanov -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na jablano: jablanov cvet, les; jablanove veje / jablanov nasad
♦ agr. jablanov škrlup; jablanova plesen; zool. jablanov cvetožer cvetožer, ki uničuje cvetje jablan, Anthonomus pomorum
SSKJ²
jablanovína -e ž (í)
jablanov les: krhkost jablanovine
SSKJ²
jágnedov -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na jagned: jagnedov les / jagnedov drevored / jagnedovo drevje
SSKJ²
jagnedovína -e ž (í)
jagnedov les: uporaba jagnedovine za drva
SSKJ²
jámski -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na jamo:
a) jamski požar; jamsko zračenje / jamski delavec, električar; jamski vagonček, voziček; jamska črpalka; jamska stojka pokončna podpora v jami, zlasti na odkopih; jamska svetilka svetilka, ki jo uporabljajo rudarji v rudnikih
b) jamski pajki, polži; jamske živali / jamski vhod; jamske poti
c) jamsko bivališče primitivnega človeka / jamske podobe
♦ antr. jamski človek človek iz ledene dobe, ki je živel v votlinah, jamah; ledenodobni človek; les. jamski les okrogli les, ki se uporablja za utrjevanje rovov v rudnikih; mont. jamski plin plin, ki se pojavlja v premogovnikih, zlasti metan; pal. jamski lev levu podobna izumrla zver iz mlajše ledene dobe; jamski medved izumrli medved iz mlajše ledene dobe; jamska hijena izumrla hijena iz mlajše ledene dobe, ki je živela v votlinah; zool. jamska kozica kozica z velikimi tipalnicami, ki živi v podzemeljskih jamah, Troglocaris schmidti; jamska mokrica mokrica, ki živi v podzemeljskih jamah, Titanethes albus
SSKJ²
járem -rma m (á)
1. lesena vprežna priprava, ki se da živali na vrat, navadno za par živali: jarem tišči, žuli; natakniti volu jarem na vrat; sneti jarem; vpreči žival v jarem; trpi kot žival v jarmu / ekspr. junca sta godna za jarem vožnjo
2. ekspr., navadno s prilastkom nasilna oblast, gospostvo: otresti, znebiti se kolonialnega, tujega jarma; rešiti se turškega jarma; živeti pod jarmom / z oslabljenim pomenom tega leta je padel z njih jarem suženjstva, tlačanstva
// kar omejuje, utesnjuje prostost: pustil je službo, ker se ni mogel navaditi jarma / jarem dolžnosti
// v zvezi zakonski jarem zakonski stan, zakon: siliti v zakonski jarem / skok iz zakonskega jarma zakonska nezvestoba
3. drog za prenašanje bremen: prenašati tovore na jarmih čez ramena; jarem iz bambusa
4. teh. kratek, močen (prečni) nosilec: vpeti zvon v jarem; jarem pri stiskalnici
5. les. gibljivi del jarmenika, v katerega se vpenjajo listi: razporeditev listov v jarmu
// oglat okvir pri ročni žagi: žaga z jarmom
● ekspr. dolarski kapital je vpregel Indijance v svoj jarem jih podredil svojim zakonitostim, koristim; star. kupiti dva jarma volov para
♦ agr. čelni jarem vprežna priprava, ki se da živali na čelo; dvojni ali parni jarem za par živali; enojni ali samski jarem za eno žival; avt. jarem del krmilne naprave, ki omogoča pravilno usmerjanje koles; elektr. jarem feromagnetni del magnetnega kroga, ki je brez navitja; navt. krmilni jarem polkrožna deščica, nataknjena na krmilo
SSKJ²
jarmeníca -e ž (í)
1. nar. obroč, zanka na jarmu za oje; gož2: zvijati jarmenice iz gabrovine
2. les. ročna žaga z jarmom; jarmovka
SSKJ²
jármenik -a m (ȃ)
les. stroj za žaganje hlodov v deske: dati hlod v jarmenik / beneški jarmenik venecijanka; cepilni jarmenik za rezanje plohov v tanke deske
SSKJ²
jármovka -e ž (á)
1. nar. dolenjsko obroč, zanka na jarmu za oje; gož2: vtakniti oje v jarmovko
2. les. ročna žaga z jarmom: jarmovke in ločne žage
3. nav. mn., bot. alge, pri katerih se med celicama dveh osebkov naredi začasna vez zaradi oploditve, Conjugatophyceae:
SSKJ²
jávkati -am nedov. (ȃ)
1. dajati visoke, zategle glasove, zlasti zaradi telesne bolečine: bolnik javka in stoka; javkati od bolečin / ekspr. pes cvili in javka; pren., ekspr. sveži les na ognju je javkal
♦ lov. srna javka se oglaša z visokimi, zateglimi glasovi, ko jo v prsku goni srnjak
2. z visokim, zateglim govorjenjem izražati bolečino, nesrečo: ženske so prepadeno javkale; ekspr. kako sem mu branila, je javkala, pa ni nič pomagalo
// ekspr. tožiti, tarnati: kaj javkate, raje primite za delo; javka nad težko usodo; v vsakem pismu javka, da nima denarja; javkajo zaradi poraza; bolj javka, kot ji je zares hudo / ne bom javkal za njo
    javkajóč -a -e:
    javkajoč se je zvijal na postelji; javkajoč glas; javkajoče ženske
Število zadetkov: 880