Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
káfrov -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na kafrovec: kafrov les / kafrovo drevo
♦ farm. kafrovo olje eterično olje iz lesa kafrovcev
SSKJ²
kálati1 -am nedov. (ȃ)
star. cepiti, klati: kalati doge, drva; les se dobro kala / kalati v skodle
SSKJ²
kalikánt -a m (ā)
bot. prijetno dišeč okrasni grm; dišeči les
SSKJ²
kámenkóst in kámen kóst -- [kamənkost] ž (á-ọ̑)
star., v zvezi trden, trd kakor kamenkost zelo trden, trd: drenov les je trden kakor kamenkost
SSKJ²
kamnéti -ím in kamenéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. postajati kamnit: les je v vodi počasi kamnel; pren., ekspr. škrtal je z zobmi in pesti so mu kamnele
2. ekspr. postajati negiben, tog: od začudenja smo kamneli / obraz mu kamni
SSKJ²
kamnovŕt tudi kamenovŕt -a m (ȓ) zool.
1. majhna morska školjka z belo lupino, ki si zvrta rov v kamen, Saxicava rugosa: rovi kamnovrtov
2. podolgovata morska školjka z lupinama brez sklepov, ki si zvrta rov v kamen ali les; zavrtač
SSKJ²
kàr3 vez. (ȁ)
1. v primerjalnih odvisnih stavkih za izražanje sorazmernosti s količino ali mero, nakazano v nadrednem stavku; kolikor: les, kar ga je treba, dobiš v zadrugi
// ekspr., z oslabljenim pomenom za izražanje visoke mere, stopnje: ves je falot, kar ga je; kosci so hiteli, kar se je dalo; beži, kar ga nesejo noge / izgubil je še tisto malo upanja, kar ga je imel / v prislovni rabi, piše se tudi brez vejice: naj stane kar hoče; odgovoril je kar se da prijazno karseda / to je najbolj usodna odločitev, kar jih pozna naša zgodovina
2. v časovnih odvisnih stavkih za izražanje meje v preteklosti, od katere poteka dejanje nadrednega stavka; odkar: ni še deset minut, kar je šel tod mimo; kar je oženjen, ne zahaja več v gostilno; ta lipa stoji, kar vaščani pomnijo
SSKJ²
karbonizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
spreminjati v oglje; ogleniti: karbonizirati les / v kopi les karbonizira se spreminja v oglje
♦ tekst. karbonizirati volno povzročati razpad rastlinskih primesi v volni z močnimi kislinami, visoko temperaturo
    karbonizírati se geol.
    spreminjati se v premog, šoto; zoglenevati: rastline so se karbonizirale
SSKJ²
kazeín -a m (ȋ)
biol., kem. sestavljena, v vodi netopna beljakovina: kazein koagulira
// agr. snov, ki se izloča pri kisanju mleka, sirnina: proizvodnja kazeina
♦ teh. močno, netopno lepilo, zlasti za les
SSKJ²
kianizíranje -a s (ȋ)
les. postopek, pri katerem se les prepoji z živosrebrovim kloridom, da se mu poveča trajnost:
SSKJ²
kláti kóljem nedov., kôlji koljíte (á ọ́)
1. pripravljati prašiča za hrano: letos še nismo klali; decembra so klali; kdo vam kolje / koljejo večkrat na leto
2. ubijati (domače) živali za hrano, navadno z nožem: včeraj so klali prašiča, tele; klati kokoši
// ekspr. ubijati, moriti, navadno divje, surovo: med vojno so klali tudi nedolžne ljudi / klali so in pobijali vse od kraja
3. s sekiro ali zagozdo (po dolgem) dajati kaj na dva ali več delov: klati deblo, les / klati vitre / klati drva sekati, cepiti
● ekspr. bolhe me koljejo pikajo; brezoseb., pog. kolje ga po trebuhu ima sunkovite bolečine; ekspr. resnica (v) oči kolje človek ne mara neprijetne resnice; ekspr. koljejo ga še druge skrbi vznemirjajo, mučijo
    kláti se ekspr.
    zelo se tepsti, napadati se: psi se spet koljejo / na veselici so se klali z noži
    klán -a -o:
    klane deščice
SSKJ²
klêjati -am nedov. (ȇ)
klejiti: klejati les
    klêjan -a -o:
    klejan papir; klejana nit
SSKJ²
klèn2 kléna m (ȅ ẹ́)
maklen: les klena
SSKJ²
klimatizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
uravnavati temperaturo, vlažnost in menjavanje zraka v zaprtem prostoru: klimatizirati dvorano
♦ les. klimatizirati les umetno uravnavati vlažnost lesa
    klimatizíran -a -o:
    klimatizirani prostori; klimatiziran zrak; lokal je klimatiziran na 22 °C
SSKJ²
kolárski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na kolarje ali kolarstvo: kolarski les; kolarsko orodje / kolarska obrt
SSKJ²
kólikor vez. (ọ̑)
1. v primerjalnih odvisnih stavkih za izražanje sorazmernosti s količino ali mero, nakazano v nadrednem stavku: les, kolikor ga je treba, dobiš v zadrugi; plačaj toliko, kolikor je vredno; delam, kolikor morem; elipt. dohodkov je toliko, kolikor izdatkov / s primernikom kolikor več ima, toliko bolj skopari / s presežnikom kolikor najbolj mogoče izkorišča razmere
● preg. kolikor glav, toliko misli
// ekspr., z oslabljenim pomenom za izražanje visoke mere, stopnje: ves je malopriden, kolikor ga je; pridi k nam, kolikor se da hitro; elipt. naredi kolikor mogoče hitro / v prislovni rabi, piše se tudi brez vejice naj stane kolikor hoče / kolikor daleč sega pogled, je sama ravnina / očitali so mu nezmožnost, lenobo in kolikor je še takih napak
// nav. ekspr. za izražanje previdnega sklepanja, trditve: kolikor ga poznam, bo rad pomagal; v tem kraju še nisem bil, kolikor se spominjam; kolikor vem, za vse velja enaka pravica
2. ekspr., v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči: kolikor si prizadeva, ne more se privaditi; ni se mu posrečilo, kolikor se je tudi trudil če se je še toliko
3. publ., v pogojnih odvisnih stavkih če: vlak prevozi progo v dveh urah, kolikor nima zamude / v kolikor ne poravnate računa pravočasno, vam zaračunamo zamudne obresti
    kólikor tóliko prisl.
    izraža nedoločeno, ne preveliko mero ali stopnjo: živela sta (še) kolikor toliko dobro; tudi ti si kolikor toliko kriv; Napoleon je dal našemu jeziku kolikor toliko pravic
SSKJ²
kombinírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. delati, da je kaj skupaj tako, da tvori celoto; sestavljati, združevati: pri gradnji hiše je kombiniral les in kamen; v repertoarju kombinirajo klasična dela z modernimi / sive športne hlače kombinira s karirastim jopičem oblači, nosi skupaj / barve zna lepo kombinirati
// sestavljati, delati: iz starih igrač kombinira nove
2. nav. ekspr. izbirati in združevati več možnosti za rešitev česa: kombinira na vse načine, izhoda pa ne najde / kombiniral je, kako bi denar najkoristneje uporabil razmišljal, preudarjal / o tem ne vedo nič gotovega, samo kombinirajo ugibajo, domnevajo
    kombiníran -a -o
    1. deležnik od kombinirati: lepo kombinirane barve
    2. narejen tako, da se lahko uporablja za različne namene, opravljanje različnih del: radio, kombiniran z gramofonom / kombinirana proizvodnja električne in toplotne energije / kombinirani otroški voziček otroški voziček s pripravama ali za ležanje ali za sedenje; kombinirane klešče klešče s ploščatimi in nekoliko priostrenimi čeljustmi; kombinirano škropljenje sadnega drevja škropljenje proti več škodljivcem hkrati
    ♦     agr. kombinirano gnojilo gnojilo, ki vsebuje več hranilnih elementov; farm. kombinirani prašek zdravilo proti glavobolu, ki sestoji iz različnih zdravilnih praškov; navt. kombinirana ladja ladja, ki ima ob bokih vgrajene tanke za tekoči, v sredini pa skladišča za razsuti tovor; šol. kombinirani oddelek oddelek, v katerem so učenci dveh ali več razredov, letnikov; kombinirani pouk pouk dveh ali več razredov hkrati z izmeničnim posrednim in neposrednim poučevanjem posameznega razreda ali več razredov
SSKJ²
komisíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na komisijo: komisijski ogled; komisijska ocena / komisijski posli prodajanje ali kupovanje za določeno drugo osebo; komisijska prodaja / komisijsko blago / komisijska trgovina
♦ les. komisijski les po posebnem naročilu žagan, tesan les
    komisíjsko prisl.:
    komisijsko pregledati, ugotoviti
SSKJ²
kompákten -tna -o prid., kompáktnejši (ȃ)
1. ki sestoji iz trdno sprijete snovi, gost: razmočena snov je manj kompaktna / kompaktna zgradba zemlje / kompaktno tekstilno blago trdno, močno
2. ki je enakih, istovrstnih sestavin; enovit, enoten: dežela je nacionalno popolnoma kompaktna / kompaktna poseljenost s kmečkim prebivalstvom / gradijo kompaktna naselja strnjena, zaključena
3. publ. nerazcepljen, enoten: impresionisti so nastopili kot kompaktna skupina / razbiti kompaktno večino stranke
4. knjiž. zgoščen, jedrnat: kompakten tekst; kompaktna epska pripoved
♦ anat. kompaktno kostno tkivo; les. kompaktni les les, ki ni bil poprej razčlenjen in potem umetno sestavljen; masivni les
    kompáktno prisl.:
    skupina vozi kompaktno; kompaktno naseljeno prebivalstvo
SSKJ²
kondicionírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. uravnavati temperaturo, vlažnost in menjavanje zraka v zaprtem prostoru; klimatizirati: kondicionirati dvorano
♦ les. kondicionirati les umetno uravnavati vlažnost lesa; tekst. kondicionirati vlakna ugotavljati vlažnost vlaken
    kondicioníran -a -o:
    kondicioniran zrak; kondicionirano skladišče
Število zadetkov: 880