Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Sprotni
kamišibájski pridevnik
    ki je v zvezi s kamišibajem, pripovedovanjem zgodb ob ilustracijah na miniaturnem odru v obliki lesenega okvirja, po izvoru iz Japonske 
Pravopis
káveljc -a [və] m s -em (ȃ) leseni ~ kavelj; prišiti ~e kaveljčke; člov., poud. |sposoben moški|
Celotno geslo Pohlin
kleštre [klẹ̑štre] množinski samostalnik ženskega spola

na komat pritrjene vezi

Pravopis
klínček -čka m (ȋ) manjš.
1. zabiti ~; redk. leseni žebljiček; pokr. ~i za pripenjanje perila ščipalke
2. redk. šopek ~ov nageljčkov; mn., snov. dodati kompotu ~e nageljnove žbice
SSKJ²
kompóstnik -a m (ọ̑)
posoda ali ograjen in pokrit prostor za pripravo komposta, navadno na domačem vrtu: postaviti kompostnik; gospodinjstvom so razdelili kompostnike za kompostiranje na domačem vrtu; leseni, plastični kompostnik
SSKJ²
kopíto -a s (í)
1. rožena kožna tvorba na koncu prstov nekaterih sesalcev: konj je grizel in bíl s kopiti ob tla; drobljivo kopito / konjsko kopito / kopita udarjajo po tlaku podkve na kopitih; klopotanje, peketanje kopit
♦ vet. obrezati kopito z nožem odstraniti odvečno kopitno roževino; zool. konjsko morsko kopito školjka z lupino, znotraj podobno konjskemu kopitu, Spondylus gaederopus
2. spodnjemu delu noge podobna, navadno lesena priprava za izdelovanje, oblikovanje obuval: kopita za veliko stopalo ni imel / dati čevlje na kopito v čevlje dati kopito, da bi se razširili / čevljarsko kopito
// ekspr., v prislovni rabi v zvezi s po izraža, da ima kaj ustaljeno ali pogosto se ponavljajočo obliko: predava po enem kopitu; vse gre po istem, starem kopitu
3. leseni, navadno razširjeni del strelnega orožja: udaril ga je s kopitom / puškino kopito
● ekspr. naš oče je človek starega kopita v vsem se drži ustaljenih navad iz prejšnjih časov; ekspr. odkar se je vrnil, ni več prijel za kopito ni več čevljaril; ekspr. poberi šila in kopita in pojdi vzemi vse svoje stvari in odidi
Up. umetnost
kopíto -a s
SSKJ²
kosmatínček -čka m (ȋ)
ekspr. manjšalnica od kosmatinec: kosmatinček je zaprt v leseni kolibici
Celotno geslo Vezljivostni NG
kríž-asamostalnik moškega spola
  1. naprava, simbol
    • križ na/v čem, kje
    • , križ s čim
    • , križ pri čem, kje
    • , križ za koga/kaj
  2. spodnji del hrbtenice
    • križ v čem, kje
    • , križ s čim, kako
  3. v prenesenem pomenu težava, skrb
    • križ na/v čem, kje
    • , križ s čim, kako
    • , križ pri čem, kje, kdaj
SSKJ²
léga1 -e ž (ẹ́)
1. način, kako je kaj nameščeno glede na svojo daljšo os in določeno ravnino: veja se je znebila snega in se vrnila v prejšnjo lego; hraniti steklenice v ležeči legi; pokončna, vodoravna lega; lega dlačic na tkanini / mišice držijo lobanjo v potrebni legi / železniški signal je v legi Stoj
// način, kako je kaj vodoravno nameščeno: spremenila je lego, ker ji je postalo neudobno; namestil se je v primerno lego; knjiž. levostranska lega v spanju / pri taki poškodbi je nujna lega na hrbtu, vznak
2. navadno s prilastkom kar izraža prostorski odnos česa do česa drugega: centralna lega trga; odročna lega vasi; otoška lega države; dominantna lega stavbe; medsebojna lega / določiti lego točke v ravnini; ugotoviti lego ladje, letala / lega organa v organizmu / učenci ugotavljajo geografsko lego krajev na zemljevidu geografsko širino in dolžino
3. s prilastkom, z oslabljenim pomenom kraj, prostor z značilnostmi, kot jih določa pridevnik: po sončnih legah je sneg že skopnel; v zavetni legi je toplo v zavetju; publ.: v višjih legah je zapadel sneg; v severnih zemljepisnih legah je življenje trdo v deželah, krajih na severu / imeti lego soba ima severno lego je obrnjena, usmerjena proti severu; kraj ima slikovito lego; njiva ima sončno lego je obrnjena, usmerjena proti soncu / nekatere vinogradniške lege niso več zasajene s trto za vinogradništvo primerna zemljišča
4. tram, na katerem kaj sloni, leži: lege pri mostičku so trhle; leseni pod na legah / hrastove lege
// lesena podloga za sode v kleti: sesti na lego zraven soda; valiti sod na lege
5. glasb., navadno s prilastkom območje ali del območja človeškega glasu, instrumenta: igrati violončelo v nizki legi; pevčev glas je v vseh legah izenačen / altovska, basovska lega / pevka ne more več zapeti tonov v visoki legi; pren., knjiž. čustvena lega pripovedi
// položaj leve roke pri prijemih na godalih in brenkalih: violinska igra zahteva od levice menjavo leg / prva, sedma lega
6. star. plast3: med posameznimi legami sadja je lesna volna
● pog. avtomobil ima dobro lego na cesti ga ne zanaša na ovinkih, pri hitri vožnji; knjiž. v razburjenju je zašla v višjo lego začela govoriti z višjim glasom; knjiž. govoriti v nizki z nizkim, v tenorski legi z visokim glasom
♦ fiz. indiferentna lega ravnovesna lega, pri kateri ob premikanju telesa težišče ne spremeni svoje višine; labilna lega ravnovesna lega, pri kateri je težišče telesa v najvišji možni legi; ravnovesna lega v kateri telo vztraja, dokler ne nastopi nova zunanja sila; stabilna lega ravnovesna lega, pri kateri je težišče telesa v najnižji možni legi; grad. kapna lega tram ostrešja, ki drži, nosi spodnji del škarnikov; slemenska lega tram ostrešja, ki drži, nosi zgornji del škarnikov; vmesna lega tram ostrešja, ki drži, nosi srednji del škarnikov; jezikosl. lega jezika pri izgovoru; med. glavična lega ploda v maternici lega z glavo navzdol; strojn. mrtva lega pri kateri sta ojnica in ročica batnega stroja v eni črti; trg. lega deset pol papirja
SSKJ²
lesén2 -a -o prid. (ẹ̑)
1. ki je iz lesa: lesen drog, klin, vijak; na grobu stoji lesen križ; lesen okvir; lesena embalaža; lesene grablje, vile; izdelovati lesene igrače; lesene stopnice; lesena škatla; jesti z leseno žlico; ograja je lesena; stal je pred njim kot lesen / lesen pod, strop; lesena gradnja, konstrukcija; invalid z leseno nogo / lesen konj; lesena roba
♦ les. lesena blazina podloga iz trdega lesa
2. ki vsebuje trda celulozna vlakna; lesnat2: lesena koleraba, repa; redkvica je stara in lesena
3. ekspr. negiben, tog: prsti so od mraza leseni; noge imam čisto lesene / končno se je na njegovem lesenem obrazu pokazal smehljaj / lesen smeh
// neroden2, okoren: v družbi je zelo lesen; ne bodi tako lesen / hoditi z lesenimi koraki / kot psovka zgani se, klada lesena
    leséno prisl.:
    drži se, vede se leseno; leseno se prestopati, se prikloniti; že dolgo ne govoriva, je rekel leseno
Pravopis
lesén -a -o (ẹ̑) ~ okvir; poud.: imeti čisto ~e noge |negibne, toge|; biti zelo ~ v družbi |neroden, okoren|
leséni -a -o (ẹ̑) ~ konjiček
lesénost -i ž, pojm. (ẹ̑)
Celotno geslo Vezljivostni NG
lesén-a -opridevnik
  1. negiben, tog, len
    • kdo biti lesen za kaj
  2. neroden, okoren
    • kdo biti lesen za kaj
    • , kdo biti lesen pri čem, kje
    • , kdo biti lesen na/v čem, kdaj
Pleteršnik
lẹsę̑n 1., adj. hölzern, aus Holz verfertigt, Holz-; l. klin, l. obroč; lesena stanica, die Holzzelle, leseni kamen, der Holzstein, Cig. (T.); lesena moka, das Holzmehl, DZ.; — lesena trgovina, nam. lesna t., Kr.; — ungelenk; ne bodi tako l.!
Terminološka
Lesena rezina
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin wood cookie , ki na področju vzgoje in izobraževanja označuje učni pripomoček, ki se uporablja pri učenju na prostem in se ga izdela tako, da se vejo ali steblo drevesa prečno nareže na nekaj centimetrov debele okrogle plošče. Ali bi bilo učni pripomoček ustrezneje poimenovati odrezek ali rezina ? Kateri ustreznik bi bil po vašem mnenju najustreznejši?
Tolkala
leséna škátla z jezíčki -e -e -- -- ž
Tolkala
leséna váljčka -ih -ov m
Tolkala
leséna žôlna -e -e ž
Pravopis
lesenéti -ím nedov. lesêni -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; lesenênje; (-èt/-ét) (é í) Stebla ~ijo; poud. Noge mu ~ijo |postajajo negibne, toge|
Celotno geslo Sinonimni
leséni -a -o prid.
GLEJ ŠE: blazina, letev, noga, hiša
Število zadetkov: 134