Zadetki iskanja
Pleteršnik
goməzẹ́ti,* -ím, vb. impf. kribbeln, wimmeln, Jan., C., Škrab. (Cv.); (gomaz-) Cig., Jan., nk.; vse je od ljudi gomezelo, (gomaz-) Jap. (Prid.); vse gomezi (gomazi) črvov, Cig.; kar blizu in daleč po ravnem in strmem gomezi (gomazi), Jurč.; — gomezi mi po životu, es krabbelt mich, Cig., Fr.-C., Andr.; — = lesti, langsam gehen, C.
Celotno geslo
Megiser
gori prislov
Besedje16
Pleteršnik
gúba, f. 1) die Falte; obleka gube dela; v gube devati, falten; die Runzel; v gube usta nabirati, den Mund runzeln, C.; — v dve gubẹ̑ se držati, eine gebeugte Haltung haben; hrbet mu je hotel lesti v dve gube, Jurč.; otrok je zlezel v dve gube, Jurč.; — gube, die Schraubenwindungen, Fr.-C.; — = pola: koliko gub ("gubi") ima krilo? Dol.; — (v) dve gube, zweifach, doppelt, Meg., Boh.; dve gube plačati, doppelt zahlen, Dalm., Rec.-Let.; dve gube moč, doppelte Kraft, Dalm.; tri gube krono nosi, er trägt eine dreifache Krone, Trub. (Post.); v dve gúbi, doppelt, Dict., Cig. (T.); pet gub, fünffach, Boh.; v deset gub, zehnfach, Dict.; na dve, tri, štiri gube plesti, zwei-, drei-, vierfädig flechten, SlGor.; vlakno v tri gube spleteno, Jurč.; — dvojo gubo = (v) dve gube, doppelt, C.; storite dvojo gubo po nje delih, Dalm.; — 2) die Barbe (barbus plebeius), Notr.-Erj. (Torb.); — tudi: gubà, Valj. (Rad).
Prekmurski
láziti -im nedov. laziti, lesti, plaziti se: Tsuzni; láziti, pleziti, posplesznoti KOJ 1833, 177; navſzem, kai na Zemli lázi SM 1747, 4; Pred pestisom, steri v kmiczi lazi TA 1848, 76; Po pouti nelázi KOJ 1845, 2; Na teli [pirušlek] teško lazi AI 1878, 7; kak lazijo rošči prek poti AI 1878, 3
lazéči -a -e lazeč, plazeč se: ſzi ſztvouro Po zemli lazécso ſztvár BKM 1789, 158; Vu kom ſzo bilé i lazécse i letajoucse ſztvári nebeſzke KŠ 1771, 372; Troubite I ſztvári lazécse BKM 1789, 86
lazajóuči -a -e lazeč, plazeč se: sézti dén je ſztvouro Boug lázajoucse puzécse, i drüge ſztvári KM 1796, 4; naj goſzpodüje nad na zemli lazajoucsimi ſztvármi KŠ 1754, 95
lazéči -a -e lazeč, plazeč se: ſzi ſztvouro Po zemli lazécso ſztvár BKM 1789, 158; Vu kom ſzo bilé i lazécse i letajoucse ſztvári nebeſzke KŠ 1771, 372; Troubite I ſztvári lazécse BKM 1789, 86
lazajóuči -a -e lazeč, plazeč se: sézti dén je ſztvouro Boug lázajoucse puzécse, i drüge ſztvári KM 1796, 4; naj goſzpodüje nad na zemli lazajoucsimi ſztvármi KŠ 1754, 95
Celotno geslo
Megiser
Pleteršnik
lẹ́sti, lẹ̑zem, vb. impf. kriechen; l. kakor polž, langsam einhergehen; oči mu vkup lezejo = er ist schläfrig; tla lezejo niže ter niže, der Boden senkt sich, Levst. (Močv.); hiša na kup leze, das Haus ist baufällig; (od žalosti, starosti) vkup l., eine gebeugte Haltung haben; človek v leta leze, man wird, ohne es zu merken, immer älter; v posest l., den Besitz zu erschleichen suchen, Svet. (Rok.).
Celotno geslo
Pohlin
Svetokriški
lesti lezem nedov. lesti: ena muha lejse 3. ed. pò tvojm obraſu ǀ yszhe eno teſno ſpranizo ter s'kusi taisto lejse 3. ed. ǀ takorshni ludje ſo kakor kazhe katere po semli leiseio 3. mn. ǀ tajſte shivali, katere po semli lesejo 3. mn., inu veliku nouh imaio ǀ Bug je h' kazhi djal, de bo s' ſvojm trebuham po semli lejsla del. ed. ž
Celotno geslo
Megiser
lesti lezem nedovršni glagol
Celotno geslo
Hipolit
Besedje16
Celotno geslo
Megiser
pojti pojdem dvovidski glagol
Celotno geslo
Pohlin
Pleteršnik
Pleteršnik
pŕtiti 1., pȓtim, vb. impf. 1) heften: (das Vieh auf der Weide) anzubinden pflegen, Jarn.; — 2) p. se, eine Last auf den Rücken laden, Fr.-C.; p. se k čemu, sich zu etwas anschicken, C., Notr.; — sich abmühen, sich anstrengen, Cig., Jan., C., Lašče-Erj. (Torb.), Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); s pesmijo se p., Glas.; jeziti in p. se, ohnmächtig zürnen, Cig., C.; — p. se kam = nerodno lesti, vleči se kam, BlKr.-Let.; — prtíti se, -ím se, Vreme (Notr.)-Erj. (Torb.).
Celotno geslo
Pohlin
Število zadetkov: 17
Dostopnost