Zadetki iskanja
Celotno geslo
Sinonimni
SSKJ²
gódenčič tudi gôdenčič -a [godənčič] m (ọ́; ó)
lov. ptič, goden za letanje: godenčiči so že odleteli iz gnezda
lov. ptič, goden za letanje: godenčiči so že odleteli iz gnezda
Pleteršnik
hítanje, n. 1) das Rauben, Cig.; — 2) das Werfen, Cig.; — 3) das Eilen: nemirno letanje in hitanje, Zv.
SSKJ²
izletéti1 -ím dov., izlêtel (ẹ́ í)
1. leteč oditi, zapustiti kaj: že prvi sončni dan so čebele izletele / izleteti iz gnezda
2. postati goden, sposoben za letanje: siničke bodo čez nekaj dni izletele; pren., ekspr. otroci so mu že izleteli
♦ šport. disk, kopje izleti iz rok se začne gibati po zraku, ko je zamah z roko končan; prim. zleteti
1. leteč oditi, zapustiti kaj: že prvi sončni dan so čebele izletele / izleteti iz gnezda
2. postati goden, sposoben za letanje: siničke bodo čez nekaj dni izletele; pren., ekspr. otroci so mu že izleteli
♦ šport. disk, kopje izleti iz rok se začne gibati po zraku, ko je zamah z roko končan; prim. zleteti
SSKJ²
izpeljánček tudi speljánček -čka m (á)
ptič, goden za letanje: komaj iz gnezda zleteli izpeljančki
// ekspr. mlad, dozorevajoč človek, ki poskuša samostojno živeti: pozabavala se je z izpeljančkom
ptič, goden za letanje: komaj iz gnezda zleteli izpeljančki
// ekspr. mlad, dozorevajoč človek, ki poskuša samostojno živeti: pozabavala se je z izpeljančkom
Celotno geslo
Sinonimni
SSKJ²
krílo1 -a s (í)
1. nav. mn. organ za letanje na trupu žuželk in ptičev: petelin je razprostrl, razširil krila; mahati, prhutati s krili; orla je zmeril čez razpeta krila; sokolja krila; metulj z belimi, pisanimi krili / krila žuželk / pesn., z oslabljenim pomenom razpeti krila hrepenenja
2. del letala, ki ga drži pri letenju v zraku: razpetina, širina kril / letalsko krilo
3. stranski, navadno oblikovno zaključen del stavbe: prostor zavzema celotno krilo; dolgo in ozko krilo gradu
// s prilastkom vsak od dveh ali več delov navadno gibljive celote: okensko krilo; odpreti vratno krilo
4. stranski, bočni del kake formacije, navadno vojaške: odbiti nasprotnika na obeh krilih; krilo flote; napad na krilo / kot povelje z desnim krilom naprej
// s prilastkom skupina ljudi, ki se loči od drugih skupin v kaki celoti: demokratično krilo; oportunistično krilo v parlamentu / desno, levo krilo stranke
● ekspr. pohvala mu je dala krila postal je navdušen, zelo prizadeven, navadno pri kakem delu; ekspr. njegova domišljija je dobila krila postala je zelo bujna
♦ aer. krilo delta in delta krilo krilo, ki ima obliko trikotnika; agr. krilo kožnat izrastek na semenu ali plodu, ki temu omogoča letenje; bot. krilo stranski venčni list metuljastega cveta; med. pljučno krilo vsak od dveh delov pljuč; šah. krilo vsaka od dveh strani šahovnice; damino krilo; šport. desno krilo igralec, ki igra na desni strani napadalne vrste, zlasti pri nogometu; desna stran napadalne vrste, zlasti pri nogometu; šotorsko krilo; um. krilo oltarja gibljivi del tridelnega gotskega oltarja; zool. sprednja, zadnja krila žuželk
1. nav. mn. organ za letanje na trupu žuželk in ptičev: petelin je razprostrl, razširil krila; mahati, prhutati s krili; orla je zmeril čez razpeta krila; sokolja krila; metulj z belimi, pisanimi krili / krila žuželk / pesn., z oslabljenim pomenom razpeti krila hrepenenja
2. del letala, ki ga drži pri letenju v zraku: razpetina, širina kril / letalsko krilo
3. stranski, navadno oblikovno zaključen del stavbe: prostor zavzema celotno krilo; dolgo in ozko krilo gradu
// s prilastkom vsak od dveh ali več delov navadno gibljive celote: okensko krilo; odpreti vratno krilo
4. stranski, bočni del kake formacije, navadno vojaške: odbiti nasprotnika na obeh krilih; krilo flote; napad na krilo / kot povelje z desnim krilom naprej
// s prilastkom skupina ljudi, ki se loči od drugih skupin v kaki celoti: demokratično krilo; oportunistično krilo v parlamentu / desno, levo krilo stranke
● ekspr. pohvala mu je dala krila postal je navdušen, zelo prizadeven, navadno pri kakem delu; ekspr. njegova domišljija je dobila krila postala je zelo bujna
♦ aer. krilo delta in delta krilo krilo, ki ima obliko trikotnika; agr. krilo kožnat izrastek na semenu ali plodu, ki temu omogoča letenje; bot. krilo stranski venčni list metuljastega cveta; med. pljučno krilo vsak od dveh delov pljuč; šah. krilo vsaka od dveh strani šahovnice; damino krilo; šport. desno krilo igralec, ki igra na desni strani napadalne vrste, zlasti pri nogometu; desna stran napadalne vrste, zlasti pri nogometu; šotorsko krilo; um. krilo oltarja gibljivi del tridelnega gotskega oltarja; zool. sprednja, zadnja krila žuželk
Celotno geslo
Sinonimni
Prekmurski
SSKJ²
letálen1 -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na letanje: letalna sposobnost ptičev / sanjal je, kako bi konstruiral letalni stroj
♦ zool. letalne mišice mišice, ki ptici pri letanju gibljejo peruti; letalna mrena ali letalna koža mrena, koža ob trupu živali, ki ji omogoča letanje; letalna krila hroščev; letalna peresa najmočnejša, največja peresa v perutih ptice
nanašajoč se na letanje: letalna sposobnost ptičev / sanjal je, kako bi konstruiral letalni stroj
♦ zool. letalne mišice mišice, ki ptici pri letanju gibljejo peruti; letalna mrena ali letalna koža mrena, koža ob trupu živali, ki ji omogoča letanje; letalna krila hroščev; letalna peresa najmočnejša, največja peresa v perutih ptice
SSKJ²
létanje tudi letánje -a s (ẹ́; ȃ)
glagolnik od letati: opazovati letanje čebel; sposobnost ptičev za letanje / letanje z jadralnim letalom / kdaj bo konec njegovega letanja po hribih / iz hiše je bilo slišati kričanje in letanje / letanje za ženskami
● ekspr. preden je kaj dosegel, je imel dosti letanja je moral urejati stvar v najrazličnejših uradih, pri najrazličnejših ljudeh
glagolnik od letati: opazovati letanje čebel; sposobnost ptičev za letanje / letanje z jadralnim letalom / kdaj bo konec njegovega letanja po hribih / iz hiše je bilo slišati kričanje in letanje / letanje za ženskami
● ekspr. preden je kaj dosegel, je imel dosti letanja je moral urejati stvar v najrazličnejših uradih, pri najrazličnejših ljudeh
Celotno geslo
Sinonimni
Pleteršnik
Prekmurski
létanje -a s letanje: Záto sze premenyávanye vrêmena z-létanya lásztvic na keliko teliko vgoniti dá KAJ 1870, 104; Pirušleki mreno májo, štera i za letanje slüži AI 1878, 7
Svetokriški
letanje s letanje: njemu je danu terplejne sa shtrajfingo tiga greha, kateru je zhloveku taku laſtnu, kakor tizam tu letajne im. ed. (III, 290)
Pravopis
létati -am nedov. -aj -ajte tudi -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala tudi -ála; létanje tudi letánje (ẹ́) Lastovke danes visoko ~ajo; poud.: Otroci ~ajo po travniku |tekajo|; ~ po opravkih, okrog brez suknjiča |hoditi|; poud. letati za kom ~ ~ dekleti |prizadevati si za njihovo naklonjenost|
Celotno geslo
NESSJ
SSKJ²
mréna1 -e ž (ẹ́)
1. strjena plast, navadno na površini tekočin, redkejših snovi: na mleku se je naredila mrena; pod nogami so hrstale ledene mrene; mrena na barvi; zdelo se mu je, kot bi imel mreno pred očmi; gledal je kakor skozi mreno
// kar je temu podobno: pobočje je pokrivala meglena mrena / mrena dežja; pren. na oči mu je legla mrena utrujenosti
2. tanka plast tkiva, ki kaj obdaja, povezuje: mrena okrog mišic / od napora mu je počila mrena v trebuhu je dobil kilo
3. posamičen prozoren oblak v velikih višinah, meteor. cirus: opazovati mrene na nebu
4. v zvezi zelena mrena očesna bolezen, za katero je značilen povečan pritisk v zrklu, med., vet. glavkom: opazovati mrene na nebu
● ekspr. šele takrat mu je padla mrena z oči šele takrat je zagledal, spoznal stvar, kakršna je dejansko bila; ekspr. potegniti komu mreno z oči omogočiti mu, da zagleda, spozna stvar, kakršna dejansko je
♦ anat. možganska mrena možganska ovojnica; pljučna mrena ki obdaja pljuča; rebrna mrena ki obdaja prsni koš od znotraj; trebušna mrena ki obdaja trebušno votlino in organe v njej; mrena ob srcu; fot. mrena svetlobna ali kemična okvara, napaka na fotografski emulziji; osen; med. črna mrena slepota zaradi obolenja mrežnice ali vidnega živca; med., vet. siva mrena očesna bolezen, pri kateri postane leča motna; zool. letalna mrena mrena ob trupu živali, ki ji omogoča letanje; plavalna mrena plavalna koža
1. strjena plast, navadno na površini tekočin, redkejših snovi: na mleku se je naredila mrena; pod nogami so hrstale ledene mrene; mrena na barvi; zdelo se mu je, kot bi imel mreno pred očmi; gledal je kakor skozi mreno
// kar je temu podobno: pobočje je pokrivala meglena mrena / mrena dežja; pren. na oči mu je legla mrena utrujenosti
2. tanka plast tkiva, ki kaj obdaja, povezuje: mrena okrog mišic / od napora mu je počila mrena v trebuhu je dobil kilo
3. posamičen prozoren oblak v velikih višinah, meteor. cirus: opazovati mrene na nebu
4. v zvezi zelena mrena očesna bolezen, za katero je značilen povečan pritisk v zrklu, med., vet. glavkom: opazovati mrene na nebu
● ekspr. šele takrat mu je padla mrena z oči šele takrat je zagledal, spoznal stvar, kakršna je dejansko bila; ekspr. potegniti komu mreno z oči omogočiti mu, da zagleda, spozna stvar, kakršna dejansko je
♦ anat. možganska mrena možganska ovojnica; pljučna mrena ki obdaja pljuča; rebrna mrena ki obdaja prsni koš od znotraj; trebušna mrena ki obdaja trebušno votlino in organe v njej; mrena ob srcu; fot. mrena svetlobna ali kemična okvara, napaka na fotografski emulziji; osen; med. črna mrena slepota zaradi obolenja mrežnice ali vidnega živca; med., vet. siva mrena očesna bolezen, pri kateri postane leča motna; zool. letalna mrena mrena ob trupu živali, ki ji omogoča letanje; plavalna mrena plavalna koža
Prekmurski
perotnìca -e ž
1. perut: Krátke perotnice ne so za letanje AI 1878, 22
2. rob strehe: i poſztavo ga je na perotniczo czérkvi KŠ 1771, 175
3. del kolovrata: Csemi moski perotnice, i drügeféle potrejbne skéri narédijo KOJ 1845, 42
1. perut: Krátke perotnice ne so za letanje AI 1878, 22
2. rob strehe: i poſztavo ga je na perotniczo czérkvi KŠ 1771, 175
3. del kolovrata: Csemi moski perotnice, i drügeféle potrejbne skéri narédijo KOJ 1845, 42
SSKJ²
perút -i ž (ȗ)
1. nav. mn. organ za letanje na trupu ptičev: razprostreti peruti; zlomiti si perut; koklja je skrila piščeta pod peruti; mahati, udarjati s perutmi / ekspr. prepeljati se na perutih čez dolino / pesn., z oslabljenim pomenom prepuščati se perutim domišljije
// takemu organu podoben del telesa na upodobljenih bajeslovnih bitjih: motiv bika, konja s perutmi / perut angela se je pri prevozu poškodovala
2. ekspr., navadno s prilastkom kar je podobno takemu organu: peruti klopotca, vetrnice / peruti fraka škrici; peruti pokrivala
3. nar. zahodno slamnat napušč, nadstrešek: perut je molela daleč čez zid / strešna perut
4. star. del ključa, ki prijemlje v ključavnico; brada: hotel je odkleniti vrata, pa je zlomil perut
5. etn. ukrivljena deščica, skozi katero teče nit, ko se navija na vreteno kolovrata: perut se je enakomerno vrtela
● ekspr. jezdijo, kot bi jih nosile peruti zelo hitro; ekspr. spet so jim zrasle peruti spet so postali (preveč) samozavestni, aktivni; ekspr. to mu je dalo peruti to ga je spodbudilo, navdušilo, opogumilo, navadno pri kakem delu; ekspr. strah nam je dal peruti zaradi strahu smo začeli hitro hoditi, se premikati; knjiž., ekspr. njegov ustvarjalni genij je dobil, razprostrl peruti postal je zelo delaven, ustvarjalen; pog. pristriči komu peruti omejiti, onemogočiti mu dejavnost, svobodo; pesn. noč je razprostrla peruti znočilo se je; knjiž., ekspr. vzeti koga pod peruti začeti ga varovati, ščititi
1. nav. mn. organ za letanje na trupu ptičev: razprostreti peruti; zlomiti si perut; koklja je skrila piščeta pod peruti; mahati, udarjati s perutmi / ekspr. prepeljati se na perutih čez dolino / pesn., z oslabljenim pomenom prepuščati se perutim domišljije
// takemu organu podoben del telesa na upodobljenih bajeslovnih bitjih: motiv bika, konja s perutmi / perut angela se je pri prevozu poškodovala
2. ekspr., navadno s prilastkom kar je podobno takemu organu: peruti klopotca, vetrnice / peruti fraka škrici; peruti pokrivala
3. nar. zahodno slamnat napušč, nadstrešek: perut je molela daleč čez zid / strešna perut
4. star. del ključa, ki prijemlje v ključavnico; brada: hotel je odkleniti vrata, pa je zlomil perut
5. etn. ukrivljena deščica, skozi katero teče nit, ko se navija na vreteno kolovrata: perut se je enakomerno vrtela
● ekspr. jezdijo, kot bi jih nosile peruti zelo hitro; ekspr. spet so jim zrasle peruti spet so postali (preveč) samozavestni, aktivni; ekspr. to mu je dalo peruti to ga je spodbudilo, navdušilo, opogumilo, navadno pri kakem delu; ekspr. strah nam je dal peruti zaradi strahu smo začeli hitro hoditi, se premikati; knjiž., ekspr. njegov ustvarjalni genij je dobil, razprostrl peruti postal je zelo delaven, ustvarjalen; pog. pristriči komu peruti omejiti, onemogočiti mu dejavnost, svobodo; pesn. noč je razprostrla peruti znočilo se je; knjiž., ekspr. vzeti koga pod peruti začeti ga varovati, ščititi
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 26
Dostopnost