Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
zasipávati -am nedov. (ȃ)
1. zakrivati, prekrivati kaj s čim sipkim, drobnim: zasipavati položene cevi / veter zasipava stopinje
// s spravljanjem česa sipkega, drobnega kam delati, da kak prazen prostor preneha obstajati: zasipavati izkopani jarek s peskom / reka zasipava jezero
// nar. nasipavati, vsipavati: zasipavati pšenico v grot
2. 3. os. sipajoč se zakrivati, prekrivati koga ali kaj: drobeče se kamenje mu zasipava noge / sneg zasipava gaz, sled
// s sipanjem povzročati, da kak prazen prostor preneha obstajati: grušč zasipava jamo
3. ekspr. metati veliko količino česa sipkega, drobnega na koga ali kaj: zasipavati koga s cvetjem / zasipavati mesta z bombami
// 3. os. padati, leteti v veliki količini na koga ali kaj: mine zasipavajo nasprotnikove položaje
4. ekspr. delati, da je kdo v veliki meri deležen česa: zasipavati koga s pismi / zasipavati koga s prijaznostmi
SSKJ²
zmáj in zmàj zmája m (ā; ȁ á)
1. v pravljicah hudobna krilata žival z eno ali več glavami, levjimi kremplji in kačjim repom, ki navadno bruha ogenj: zmaj čuva grad; odsekati zmaju glavo; pastir je premagal zmaja; strašen, velik zmaj; rjove kot zmaj / dvoglavi zmaj
2. kip ali podoba, ki predstavlja tako žival: na mostni ograji so zmaji; slika svetega Jurija z zmajem
3. igrača iz lesenega okvira, na katerega je napet papir, za spuščanje po zraku: zmaj dobro leti; delati, spuščati zmaje; igrati se z zmajem; pisan, velik zmaj / papirnati zmaj
4. ekspr. človek, zlasti ženska, ki silovito napada, navadno z besedami: njegova žena je zmaj; kako si se mogel poročiti s tem zmajem / kdaj bo stari zmaj sklical sestanek šef
5. ekspr. neugnan, zelo živahen otrok: naš mali zmaj je šel spat; kdo bo krotil tega zmaja
6. šport. naprava s krili za letenje, spuščanje po zraku, navadno s hriba v dolino: nad mestom kroži zmaj; leteti z zmajem / letalni zmaj
● ekspr. stanovanjska stiska je stoglavi zmaj zelo huda, neprijetna stvar; publ. njihova vojska je papirnat zmaj nestvarna, navidezna nevarnost; knjiž. peklenski zmaj hudič
♦ obl. ljubljanski zmaj nekdaj najvišje priznanje na sejmu mode v Ljubljani; zool. leteči zmaj kuščar, ki živi v jugovzhodni Aziji, Indiji in Avstraliji in ima med sprednjimi in zadnjimi nogami kožno gubo za letenje, Draco volans; morski zmaji majhne morske ribe s strupenimi žlezami ob bodicah prve hrbtne plavuti, Trachinidae

Slovenski pravopis

Pravopis
balonáriti -im nedov. balonárjenje (á ȃ) šport. žarg. |leteti z balonom|
Pravopis
doletéti -ím dov.; drugo gl. leteti (ẹ́ í)
1. koga Doletela ga je nesreča
2. star. prileteti
Pravopis
frčáti -ím nedov. fŕči -íte, -èč -éča; fŕčal -ála; frčánje; (fŕčat) (á í) poud.: ~ po zraku |hitro, slišno leteti|; Listi že ~ijo iz knjige |se trgajo, odpadajo|; ~ iz službe |biti odpuščen|; Dekle je začelo ~ |je postalo zaljubljeno|
Pravopis
izletéti -ím dov.; drugo gl. leteti (ẹ́ í) Čebele so izletele; ~ iz gnezda
Pravopis
játa -e ž (á) ribje ~e; ~ škorcev; zbirati se v ~e; leteti v ~ah; poud. ~ letal |več letal|
Pravopis
letéti -ím nedov. lêti -íte, -èč -éča; lêtel -éla, -èt/-ét; letênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Čebela, ptič ~i; Skakalec se je odgnal in ~i; poud.: Čolnič ~i od brega |se hitro premika|; Leta kar ~ijo |hitro minevajo|; ~ v knjigarno po knjigo |teči, hiteti|; knj. pog. Omet ~i stran odpada; dvovid. ~ iz službe biti odpuščen; leteti na koga/kaj Očitki ~ijo name
Pravopis
naletéti -ím dov.; drugo gl. leteti (ẹ́ í) na koga/kaj ~ ~ prijatelja; ~ ~ vozilo pred seboj; publ. ~ ~ dober sprejem doživeti dober sprejem, biti dobro sprejet
naletéti se -ím se (ẹ́ í) na kaj Na med se je naletela muha
Pravopis
nízko mer. prisl. nížje tudi níže (í; ȋ) ~ leteti; ~ nad obzorjem; ~ viseči oblaki; ~ oceniti vrednost česa; ~ peti; spuščati se čedalje nižje; nižje uvrščen
Pravopis
obletéti -ím dov. obletèn -êna; drugo gl. leteti (ẹ́ í) kaj Ptica je nekajkrat obletela drevo; poud. obleteti koga Obletele so me druge misli |obšle|; brezos. Obletelo me je, da bi odšel |pomislil sem|
obletéti se -ím se (ẹ́ í) Drevje se ~i |izgubi listje|
Pravopis
odletéti -ím dov.; drugo gl. leteti (ẹ́ í) Ptice so odletele; poud. odleteti od česa Krogla je odletela od zidu |se je odbila|; poud.: ~ iz službe |biti odpuščen|; ~ k sosedu |odhiteti, steči|; šol. žarg. ~ pri izpitu |ne opraviti izpita|
Pravopis
podnében -bna -o (ẹ̑) neobč. leteti v ~ih višinah |zelo visoko|
podnébni -a -o (ẹ̑) ~ pas
Pravopis
poletéti -ím dov.; drugo gl. leteti (ẹ́ í) Ptič skuša ~
Pravopis
preletéti -ím dov. preletèn -êna; preletênje; drugo gl. leteti (ẹ́ í) koga/kaj Letalo je preletelo gorovje; poud.: z očmi ~ slike na steni |na hitro pogledati|; v hipu ~ stopnice |preteči|; poud. Veselje ga ~i |obide|
Pravopis
prenízko nač. prisl. (í) ~ leteti; ~ ocenjen
Pravopis
priletéti -ím dov. priletênje; drugo gl. leteti (ẹ́ í) Ptič je priletel na okno; poud.: Vsi so prileteli iz hiše |pritekli, prihiteli|; Priletel je še drugi udarec |zadel ga je|; prileteti na kaj ~ ~ glavo in se ubiti; Mačka je priletela na noge
Pravopis
razletéti se -ím se dov. razletênje; drugo gl. leteti (ẹ́ í) Granata se je v zraku razletela; Ptice so se razletele; knj. pog. Otroci so se razleteli na vse strani razbežali, razkropili
Pravopis
smér -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ẹ̑ ȋ) navpična ~; ~ hoje; leteti v ~i vzhod—zahod; prometni znak: obvezna ~; plezalna ~; študijska ~; razmišljati v to ~; publ. koraki v ~i izboljšanja odnosov → za izboljšanje
Pravopis
spodletéti -ím dov. spodletênje; drugo gl. leteti (ẹ́ í) Sekira ~i ob grči; spodleteti komu Vse mu je spodletelo; brezos. V poklicu mu je spodletelo |ni (bil) uspešen|
Število zadetkov: 177