Zadetki iskanja
Svetokriški
Rajmundus -da m osebno lastno ime Rajmund: Leto reſnizo nam more potredit Raymundus im. ed. de Pegnafort ǀ od kateriga pishe S. Raymundus im. ed. de Penefort ǀ enkrat Petrus Raymundus im. ed. Capuanus nje Spovednik je proſſil ǀ Kakor Zacheus, de bi jetnike reshil s'lastno Pershono, Kakor Raijmundus im. ed., de di nuzh, inu dan v'cerqvi prebival, inu molil ǀ kokar ſo bile Raymundu daj. ed. ſturile ǀ Na mejſti Mashnika en Angel je obhaial Raymunda tož. ed. de Penefort 1. Sv. Rájmund Penjafórtski (pribl. 1175–1275) 2. Bl. Rájmund iz Capue (13.–14. stol.), dominikanec
Svetokriški
rana -e ž rana: rana im. ed. je bila mertvashka ǀ Jelen kadar je vſtrelen tezhe yskati enu sheliszhe Ditamus imenovanu, is katerem ſturj, de ſtrela is rane rod. ed. vun pade ǀ K'snaminu te savese eno rano tož. ed. ſi ſturita na roKi ǀ s'kuſi ſuſebno gnado, je tajſto pred leto gmain rano or. ed. obarual, inu reshil ǀ S. Rèshne Rane im. mn. katere ſizer ſo imele biti nashe isvelizheinie bodo vpyle mashzuvaine ǀ vaſs proſsim sa Pet kryvavih Ran rod. mn. Nashiga Odreshenika Christuſa Iesuſa ǀ njemu suoje S. Rane tož. mn. kashe ǀ On je vſel prozh te nagnusne rane tož. mn. tem gobaſtom ǀ v' tvojh Svetih Ranah mest. mn. ǀ kateriga je bil sapezhatil s'ſvojmy S: ranamy or. mn. ǀ sapezhaten s' peterimi Svetimi Rani or. mn.
Svetokriški
razkladati -am nedov. razlagati: Nej treba meni leto prigliho reskladat nedol., sakaj my ozhitnu ſposnamo, de ti ſi taiſti dober Paſtir, kir ſi is nebeſſ na semlo prishal ǀ domazhem sezhne pridigo reskladat nedol. ǀ Katere beſſede S. Macharius taku resklada 3. ed. ǀ Taku resclada 3. ed. Hugo Cardinalis ǀ Reſclada 3. ed. en vuzhenik ǀ Katere beſsede ta Vuzheni Salazar taku reklada 3. ed. ǀ S. Piſſmu pravi, de is rebra je ſiſidal sheno, nikar vshe kakor vy reskladate 2. mn., ampak kakor Philippus Diez ǀ ſvetu Piſſmu nereskladate +2. mn. prau ǀ reskladaio 3. mn. taiſte beſſede Abacuca Preroka ǀ Reskladajo 3. mn. Vuzheniki ǀ nebom reskladal del. ed. m beſſede tiga modriga Seneca
Svetokriški
razložiti -im dov. razložiti, pojasniti: nesna resloshit nedol. skriunust S. Troyce ǀ Lete njegove ſajne obedn mej timy Modrimi nej ſnal resloshit nedol. ǀ ſim shelel, de bi en Daniel prishal lete ſaine meni resloshit namen. ǀ Lepu inu vuzhenu leta zuibu meni resloshi 3. ed. S. Auguſtinus, rekozh ǀ Ta vuzheni Abulenſis nam leto skriunust resloshij 3. ed. ǀ Katere beſſede v'takushni vishi resloshj 3. ed. Genebrardus ǀ katere beſsede S: Chryſoſtomus taku reloshj 3. ed. ǀ ſim ſaine taku resloshil del. ed. m ǀ Leta text je teshku sgruntat, vener s'enem drugem ga bom reſloshil del. ed. m ǀ nyh shlahtni Boppen bom na duhouno visho reshloshil del. ed. m ǀ Vprashaimo Angela Gabriela leta nam bò ta zvibil reslozhil del. ed. m Zapis reslozhil ima, sodeč po kolokaciji s → cvibel, tiskarsko napako.
Svetokriški
raznašati -am nedov. klevetati, opravljati: ſo bile sazhele to Sveto Firshtno resnashat nedol., inu opraulat, rekozh ǀ Nimamo resnashat nedol., ampak sakriuat tadle nashih blishnih ǀ kadar pak nej ozhitnu, inu ti opraulash, inu reſnashash 2. ed. inu she vezh parloſish ǀ perleti en kazhi jeſik, sadene v' leta tadu, ga resnasha 3. ed., marmra, opraula taku dolgu, de leto perſono v' hudu imè perpravi, inu vſe zhednoſti v' pepu perpravi ǀ nyh tadle pravite, inu reſnashate 2. mn. ǀ greshni ludje ſò toiſti, kateri resnashaio 3. mn., opraulaio, inu v' hudu ime ſuoje blishne perpravio ǀ ima pak slabo glauo, de v' zhaſſih mu ſe vinu posna, kar ga s' eniga pyaniza resnashaio 3. mn. ǀ zhes sledniga zhloveka je marmral, inu taku fliſſnu gledal, inu mirkal de na zhloveku je kakorshen tadal neshal, de ga je resnashal del. ed. m
Svetokriški
razodeti dov. razodeti, razkriti: proſsi Boga de bi hotel to skriunost reſodeti nedol. ǀ Ieſt ſim perſilen reſodeti nedol. eno veliko pregreho Chriſtuſavo ǀ je bulshi pred Spovednikam to gnoino bulo resodeti nedol., kakor pak na ſodni dan pred cellem ſvejtam yh reskriti ǀ Pishe ludovicus Blosius, de en dan S. Gertrudis je proſsila suojga Nebeshkiga shenina Christuſa Iesuſa de bi hotel nij resodejti nedol., kaj s'ena skriunost Boshja samore nar vezh nuzat, inu potroshtat te greshne dushe ǀ katerimu vſe ſvoje skriune miſli je resodel del. ed. m ǀ mej drugimy Skriunoſti je bil tudi leto reſodel del. ed. m Angel Mary Divizi ǀ k'sadnimu je bila niemu nije nezhisto lubesan resodela del. ed. ž
Svetokriški
razsveten -a prid. razsvetljen: ta od Boga reſvèteni im. ed. m dol. ozhak Iacob (II, 10) ǀ dokler G. Bug skuſi ſveisdo ſvoje Svete gnade nei bil taiſte resuetil kakor pak skuſi leto ſo bili resueteni im. mn. m, ſo shli Boga yskati (V, 376)
Svetokriški
razsvetiti -im dov. razsvetliti, prosvetliti: tu ſonze ima try ſuſebne laſtnoſti, namrezh resfetiti nedol., ſegrejti, inu vſem pomogati ǀ shelim tebe s' luzhio gnade Boshje resfetiti nedol. ǀ na tem ſvejtu ne najde ampak slepize, katere je prishal resvetiti namen. ǀ ta ſvetla Daniza preshene to ſtrashno temno nuzh, inu resfejti 3. ed. vus volni ſvejt ǀ ſonze … kateru s' ſvojo sfetlobo resfeti 3. ed., nikar li te dobre, inu lepe, ampak tudi te hude, inu garde rezhy ǀ tu rumenu Sonze s'ſvojo ſvetlobo preshene to nozhno temo, ter reſveſſelj, inu resfetj 3. ed. cell ſvejt ǀ boshia beſſeda skuſi vsheſſa gre k' ſerzu, taiſtu oſtrashi, omezhi, reſueti 3. ed., ſigreie, ozhiſti ǀ gnada boshia nasho pamet resueti 3. ed. ǀ nam reſvèti 3. ed. naſho preproſto pamet ǀ Sonze, katiru po dnevi ſvejt resvetj 3. ed., Luno katira po nozhj nam sveti ǀ kateri resfetè 3. mn. s' sfetlobo ǀ te proſſem resfeti vel. 2. ed. pamet ǀ reſvetite vel. 2. mn. naſs, inu pokashite nam ta pravi pot ǀ vuſſ volni ſvejt je resfetil del. ed. m s' ſvetlobo ſvojga Seraphinskiga vuka ǀ Gdu je bil reſvetil del. ed. m une trij Ajdouske krajle ǀ S. Mathia s' ſvetlobo ſvojga vuka to ner temnejſhi samursho Deshelo je bil reſfejtil del. ed. m ǀ de bi tvoje ſlepe ozhy reſvètil del. ed. m ǀ dokler G. Bug skuſi ſveisdo ſvoje Svete gnade nei bil taiſte resuetil del. ed. m ǀ katerim Bug veliku gnad je ſturil, inu njeh pamet s' ſvetlobo te S. vere reſvejtel del. ed. m ǀ njeh temna, inu ſmersla ſerza je bila reſuetila del. ed. ž, inu vshgala ǀ katera vuſs volni ſvejt je resfitila del. ed. ž, bo tudi danaſs mojo preproſto saſtopnoſt resfetila del. ed. ž ǀ Katera bò reſveſselila, inu resvetila del. ed. ž to shalostno temmò ǀ de bi skuſi leto, ſvojo pamet resuetili del. mn. m ǀ dokler shnih veliko saſtopnoſtio, inu modruſtio, teh druſih ludy temno pamet ſe resvetili del. mn. m
Svetokriški
razveseliti -im dov. razveseliti: obedn nam nemore ble nuzat, pomagat, inu nas resveſſelit nedol. kakor G. Bug ǀ kateri sheli tebe do vekoma v'Nebeſih resveſeslit nedol. ǀ ſe je troshtal na taiſtim mejstu tudi ſvoje ſaurashnike premagat, inu ſvoje, inu ſvoyh sholnerju ſerze reſveſseliti nedol. ǀ reizh, katira nam ner ble nuza, pomaga, inu resveſſeli 3. ed. ǀ taku tudi Jubilæum resveſſelj 3. ed. vſe verne dushize ǀ s' njega ſe spreſha tu shlahtu, inu kraftnu vinu, kateru resveſseli 3. ed. zhlovesku serze ǀ AKu sheli naſs potroshtat, taku ner poprei resveſselij 3. ed. naſhe serce ǀ Lepa, inu slatka je tuoja shtima, de cilu moje serze resveſeli 3. ed. ǀ tu rumenu Sonze s'ſvojo ſvetlobo preshene to nozhno temo, ter reſveſſelj 3. ed., inu resfetj cell ſvejt ǀ labut, kateri prèd ſvoio ſmertio taku slatku poje, de vſe reſveſseli 3. ed. te, kateri ga shlishio ǀ tem fardamanem zitra inu recveſſeli 3. ed. nyh shaloſtna ſerza ǀ kadar hzher porodimo, mosha, inu shlahto malu reſveſſelimo 1. mn. ǀ Ti ſi bil kakor goſsli, katere druge reſveſselè 3. mn., ſame pak nezh neshlishio ǀ zhe li ſemelske rezhij naſs potroshtajo, reſveſſelio 3. mn., inu reſlushtaio ǀ s' moshtam te Svete Reshne krivy reveſſelite vel. 2. mn. vashe Zagovitna ſerza ǀ ga je bil resveſſelil del. ed. m, inu napoil ǀ de bi s'ſvojo lepoto Nebeſsa reſveſselila del. ed. ž ǀ tiga groſovitiga Holofernuſa je bila premagala, inu celli Iſraelski folk reſveſſelila del. ed. ž ǀ Maria Diuiza s'suojm rojstvom vſe je bila potroshtala, inu resveſselila del. ed. ž ǀ vinu kateru bo potalashilu, inu reſveſſelilu del. ed. s reshalenu, inu ſertitu ſerzè Boshje ǀ de bote v'Nebeſſih taiſte resveſſelili del. mn. m ǀ inu cello Nebeſhko drushbo reſveſselili del. mn. m ǀ veliku vezh naſs bodò potroshtale, reſveſſelile del. mn. ž, inu reslushtale te Nebeſke ǀ tiga shalostniga Syna tuoga ſi reveſselila del. ed. ž razveseliti se razveseliti se: ſo ga troshtali, de bi ſe imel resveſſelit nedol. ǀ nad letem Samim ſe imate reſveſſelit nedol. ǀ s' mano ſe imate reſveſſeliti nedol. ǀ pravi de bi ſe imeli reſveſſelitj nedol. ǀ Vrshoh gvishnu velik imajo shenske Pershone danaſhni dan ſe resveſseliti nedol. ǀ ſpodobnu tedaj pravizhna dusha ſe imash resveſſeliti nedol. ǀ imash vezh ſe reſveſſelitè nedol. kakor de bi imela gnado vſe iesike govorit ǀ ſe s'tabo Nem. novu shegnani Maſhnik resveſſelim 1. ed. ǀ Jeſt ſe reſveſſelim 1. ed. ǀ Se reveſselim 1. ed. tudi s'zhloveskem ſpolam ǀ na lete beſſede ſe resveſſeli 3. ed. Natalia ǀ kadar leto sgubleno najde, ſe taku mozhnu resveſſelj 3. ed. kakor de bi bil vſe neshal ǀ tedaj nej moje ſerze ſe reſveſſeli 3. ed., inu potroshta ǀ kadar ga sagleda ſe reſveſsely 3. ed. ǀ ſe resveſselj 3. ed. sledni ſpovedniK ǀ tudi vſy ty drugi ſe resveſsele 3. mn. ǀ kadar pak Shena Synu porodj, Mosh, shlahta, priately se resveſſelè 3. mn. ǀ ſe reſveſſelé 3. mn. Nebeſſa, praſnuje semla ǀ Krajliza Nebeska reſveſſeliſe vel. 2. ed. ǀ Krajliza nebeska resneſſeliſe vel. 2. ed., zhaſt bodi Bogu ǀ resveſſeliteſe vel. 2. mn., ter s' andohtlivo shtimo sa mano sapejte ǀ Reſveſſeliteſe vel. 2. mn. s' ouzhizo, sakaj je njeſrezha de nej konez vſela ǀ Resveſſelite ſe vel. 2. mn. tedai verne dushe ǀ REsveſselite vel. 2. mn. ſe ò verne Dushe ǀ Ah Angelzi moij resveſselit vel. 2. mn. ſe Kar nar vezh morite danaſhni dan ǀ Bobylonski Krajl ſe je shnim resveſſelil del. ed. m ǀ Sam Menecrates ſe je bil reſveſſelil del. ed. m ǀ ſe je bil taku mozhnu resveſselil del. ed. m, de od veſselja je dial ǀ s' Svetem Grogoriam ſe je bil resveſſil del. ed. m ǀ Gdubi bil mej vamy, kateri bi ſe neresveſselil +del. ed. m ǀ Mati S. Catharine mozhnu ſe je bila resveſſelila del. ed. ž ǀ vſy bi ſe Nem. Nem. resveſſelili del. mn. m ǀ Ty pravizhni ſe bodò resveselili del. mn. m ǀ vſi ſe bomo resveſselili del. mn. m
Svetokriški
rekoč2 delež. rekoč: naſs sa myr proſsi rekozh. Pax vobis ǀ G. Bug je leto oblaſt dal tudi Mashnikom, rekózh ǀ Rane Christushave je kushoval rekòzh ǀ mu pokashe vſe Krajleſtvua tiga ſvejta, rekozhc: Letu vſe hozhem tebi dati, aku ti doli padesh inu mene molish ǀ uni krajl je vuprashal rekozk ǀ Ahias ij grè napruti rekoz ǀ nje lubi Zartani Syn je zhaſtitu od ſmerti gori vſtal, rekozs ǀ Kateru poterdi Iustinus Micho; reKonzh ǀ Ieſt pak bom G. Boga proſsil, rekotzh ǀ per Altariu vas opomina de bi vashe ſerza, imeli per Bugu dershati, rekozth ǀ kakor oblubi rakozh im. ed. m ǀ Dauid naſs sagvishna rekoh ǀ Iſaku ſe je bilu slubilu iejsti Kejkaj diuiga, Kakor rekoh sajzhje, ali jelenavu meſsu ǀ zhes takushne ſe toshi rokozh ǀ kakor ozhitnu ſe pusti shlishat s'kusi Isaja Preroka, rezozh tako rekoč tako rekoč: naſs oſlepi, inu sapele, inu taku rekozh naſs perſsili de od G: Boga odstopimo ǀ cilu Nebu, inu taku rekozh Sama S. Troijza je shaluala ǀ danaſs (taku rekoth) vaſhe isvelizhejne ſe vgmera Deležju rekoč v večini primerov sledi citat v latinščini.
Svetokriški
resnica -e ž resnica: S. Bernardus pak je djal, de ſama resniza im. ed. nas ſamore reishit, ozhistit, inu isvelizhat ǀ letu je bilu li ena fabla nikar reſniza im. ed. ǀ Ta pushtob, R, Riſniza im. ed. kumaj, inu kumaj ſe posna ǀ Nei vezh na ſemli reſnize rod. ed., Kumaj en otrok sazhne govorit, inu she sna popolnam lagati ǀ H' poterdeinu te resnize rod. ed., ſamerkajte, kaj je enkrat djal Syn Boshj ǀ k'poterdejnu te riſnize rod. ed., samerkam v'S. Piſmi en lep ſpomin ǀ te risnize rod. ed. en ſpomin imamo per S. Matth. ǀ resnizi daj. ed. ſe super ſtavit ǀ gdu nebo veroval Sami Reſnizi daj. ed. Boshi ǀ is ſerza lubio resnizo tož. ed. ǀ to reſnizo tož. ed. ozhitnu najdem samerkano v'S. Piſsmi ǀ leto reſnizó tož. ed. danaſs N: N: bom iskasal ǀ reſnizò tož. ed. ſamolzhi ǀ ym bom skuſi Svetu Piſſmu leto reshnizo tož. ed. yskasal ǀ Galatariom ie raſnizo tož. ed. govuril ǀ de bomo reſnizho tož. ed. sposnali ǀ de bi nebil ozhitnu pridigual Evangelsko reſſnizo tož. ed. ǀ to riſnizo tož. ed. nam hozhe poterdit taistu Perkasajne ǀ to risnizo tož. ed. Christus je bil poterdil ǀ ena takorshhna bi po reſnizi mest. ed. Mashniku odgovorila ǀ dokler ſi ena takorshna noriza, de gresh po resnizi mest. ed. pravit ǀ Lete resnize tož. mn., katire ſte od teh Svetnikou shlishali, nam morio poterdit Svetniki ſtariga Teſtamenta
Svetokriški
rodovit -a prid. rodoviten, ploden: Isaac je proſſil Boga sa ſvoj Sheno Rabeko, de bi rodovita im. ed. ž ratala ǀ obena rosha nej taku radovita im. ed. ž, kakor je Lilia, katera na enkrat petdeſſet lili rodj ǀ aku semla je rodouita im. ed. ž, leto rodovitoſt imà od nebeſſ ǀ s' rodovite rod. ed. ž, nerodovito je bil ſturil ǀ taku malu shtimaio taiſto dobro rodovito tož. ed. ž deshelo ǀ nyve trauniki, inu venogradi ſe bodo selenili, inu rodoviti im. mn. m ratali ǀ kakor ty radouiti im. mn. m vinogradi ǀ vashe nyve inu vinograde pred slano, inu tozho obuarval, ter s' ſvojm S. shegnam rodovite tož. mn. ž ſturiti presež.> katera ſizer je bila ta ner rodovitishi im. ed. ž semla
Svetokriški
Svetokriški
rogat -a prid. 1. rogat: ta rogati im. ed. m dol. hudizh pò hishi skaka ǀ katiri je bil ta rogoti im. ed. m dol. hudizh ǀ eniga rogatiga tož. ed. m ži. vola Apis imenovaniga sa ſvojga Boga ſo molili 2. prevaran (o zakonskem možu): je mogal Nesho porozhit, katera Juriu je bila vſe ſalebala, inu she polek rogatiga tož. ed. m ži. ſturila 3. ošaben, razkošen: ſo gvishnu tudi nekadaj shuline, inu pantofelne noſſili, ali nicar toku rogate tož. mn. m, inu offertne, kakor sdaj yh noſſio rogati m hudič: morebiti de je ta rogati im. ed. s' pakla v' leto hisho prishal ǀ kakor de bi vſy ty rogati im. mn. bili tebe obſedli
Svetokriški
rojen -a prid. rojen: Christus je od ene zhiste Diuize rojen im. ed. m ǀ taku dobru perſiansku je govuril, kakor de bi rojen im. ed. m perſianer bil ǀ Aſtrologij pak pravio, de pride od ſveſde, pod katero zhlovek je roien im. ed. m ǀ od ene zhiste Divize je bil roijen im. ed. m ǀ bi hotel rad vejdit, zhe je bulshi ſa zhloveka de je mosh, ali pak shena rojem im. ed. m ǀ danaſs je rojena im. ed. ž taista, Katera bode porodila to Nebeſhko zhistost ǀ Bosh ſazhela preclinat vro, inu dan, na kateri ſi bila rojena im. ed. ž ǀ Tu pervo rojenu im. ed. s v'nashih glidih je serce ǀ ta lepi exempel te Gnadlive Viſſoku rojene rod. ed. ž Gospodizhne Thereſiæ Frajerze Fon Engelshaus ǀ ſo vidili rojeno tož. ed. ž leto Ceſarizo ǀ ta dua Sveta Apoſtela ſta bila rojena im. dv. m vchani Galilej ǀ Vſy ludje ſo rojeni im. mn. m, de bi imeli letejti pruti Nebeſsom ǀ bulshi bi bilu sa vaſs, de bi nebili roieni im. mn. m na ſvejt ǀ de ſo shene rojene im. mn. ž
Svetokriški
roka -e ž 1. roka: kar nyh roka im. ed. ſe je doteknila, ty drugi nej ſo ſmeli ſe dotekniti ǀ Bogu krono s'glave, ſcepter is roke rod. ed. vsame, inu hudizha krona ǀ Mezh pres ene rokè rod. ed. nemore vſekat ǀ terplejne, ſupernoſt, inu krish pride s'roke rod. ed. vaſiga vſmilenega Ozheta Nebeskiga ǀ kadar roko tož. ed. k'shpeglu ſtegne, letu tudi shpegal sturj ǀ Se tebi odklajna, rokò tož. ed. Kusuje, u'serzi pak sheli tuojo ſmert ǀ ſcepter v'roko tož. ed. mu dadò ǀ eno rano ſi ſturita na roKi mest. ed. ǀ ſo dershali v'roki mest. ed. ta nagi, inu kryvavi mezh ǀ ta obluba je naroKi +mest. ed. samerKana ǀ nihdar is ſvojo roko or. ed. nej so krij teh ſaurashnikou prelili ǀ s'ſvojo mogozhno rokò or. ed. ǀ karkuli s'rokò or. ed. je doteknil vſe zhiſtu je slatu ratalu ǀ Sazhne ardezhe slate s' obedvema rokama or. dv. grabit ǀ naſha s: vera je perglihana Orglam, katerem nej sadosti de mejhi pishajo, temuzh terbej tudi de roke im. mn. bijeio ǀ Kakor ſo taiste S. rokè im. mn. polne nebeſhke slatkusti ǀ s' dellam ſvojh rok rod. mn. shivè ǀ vſy vashi andli ſrezhnu vam ſo od rok rod. mn. shli ǀ je dershal enu piſſmu, kateru Papesh is rok rod. mn. vſame ǀ Dagon bi ne bil glave, inu rouk rod. mn. ſi polomil ǀ je vſe ſrezhnu od rauk rod. mn. shlu ǀ David je leto lepo zhednoſt imel, de vſe je s'rauk rod. mn. Boshijh vſel ǀ tem koſzom je bila s'rok rod. mn. sbila taisto poſodo ǀ imamo s'rouk rod. mn. Boshijh vſeti ǀ Mosh po ſili otroKa s'rauKij rod. mn. sdere ǀ ſuoje s: roke tož. mn., inu suoje s: noge ſi je pustil perbiti na Chrish ǀ je bil sapovedal enimu glavo, rokè tož. mn., inu nogè odſekat ǀ temu bolnimu Boshjo Martro v'roke tož. mn. da ǀ nej hotel v'rouke tož. mn. ſvoijh puntarju paſti ǀ Kadar v'rokhe tož. mn. ym pride ena debela tiza ǀ je hotel v' spumladi na nogah, inu na rokah mest. mn. s' debelimi shibli preboden biti ǀ Po rokoh mest. mn. ǀ je preſelzo v'rokah mest. mn. dershal ǀ s' eno paſtirskoſtirsko palzo urokah +mest. mn. ǀ s' rokami or. mn. jo shokajo, ali gramlaio ǀ s'respetèmy rokamy or. mn. te greshne dushe zhaka ǀ s' krivavimi, inu umasanimi rokamij or. mn. bi vaſs hotu objeti ǀ Ieſt tipam s'rokamij or. mn. ǀ de ſi lih je dellal s'rokamy or. mn. 2. stran: Verſite mresho na deſno roko tož. ed.
Svetokriški
sakrament -a m zakrament: shihar ſmem rezhi, de ta Sacrament im. ed. je en tak velik zhudesh, inu Mirakel ǀ Leta arznia je bil en pravi ſpomin tiga Svetiga Sacramenta rod. ed. ǀ kakor edn ſe h'temu S: Sacramentu daj. ed. prebliſha ǀ Skuſi leto veliko vezherio nam je hotel dati saſtopit S. S. Sacrament tož. ed. Svetiga Reshniga TELESSA ǀ skuſi Sacrament tož. ed. te pokure te ſvete gnade deleshna rata ǀ Zhaſtimo tedaj pohleunu ta Narſveteishi Sacramet tož. ed. ǀ jest v'prizhe ſe najdem v' S. Sacramentu mest. ed. ǀ Ta dobra pasha pak ſo Sveti Sacramenti im. mn. ǀ Ony vaſs shpishaio s' Nebeſko shpisho teh Svetih Sacramentou rod. mn. ǀ je sagrejen s'drevam S: Chrisha, s'kamejnom teh S: Sacramentu rod. mn. ǀ s'pravo andohtio S: Sacramente tož. mn. preieti ǀ pò goſtem je ſuete ſacramente tož. mn. andohtlivu prejela ǀ Sakon je edn v'mej SS. Sacramenti or. mn. ← srlat. sacramentum < lat. sacrāmentum ‛prisega, misterij, skrivnost’. Nastavek sakrament je zaradi zapisa ſuete ſacramente verjetnejši kot zakrament, prim. tudi v 16. stol. pri Krelju ſveteſakramẽte.
Svetokriški
Sekundus m osebno lastno ime Sekund: Leto resnizo je dobru ſposnal ta Vuzheni Philoſophus Secundus im. ed., kateriga je uprashal Ceſſar Adrianus (IV, 414) Verjetno je mišljen govornik Júlij Sekúnd, lat. Iulius Secundus (druga polovica 1. stol.).
Svetokriški
Seneka -a m osebno lastno ime Seneka: leto resnizo je bil ſposnal cilu en Ajdouski Vuzhenik Seneca im. ed. rekozh ǀ seneca im. ed. raijshi bi bil vumerl, kakor pak de bi bil kaj nespodobniga doperneſel ǀ ſeneca im. ed. ozhitnu je djal ǀ nebom reskladal beſſede tiga modriga Seneca rod. ed. ǀ VRedne ſo vezhniga ſpomina beſsede tega Modriga Seneka rod. ed., kateri pravi ǀ Berite Seneca tož. ed., ter bote nashli Lúcij Anêj Séneka, lat. Lucius Annaeus Seneca (4. pr. Kr.–65 po Kr.), rimski stoični filozof in pisec tragedij
Svetokriški
Senensis2 ž osebno lastno ime Sienska: Leto reſnizo S. Catharina Senenſis im. ed. ž je dobru posnala ǀ S. Catharina ſenenſis im. ed. ž, je lepoto te dushe vidila ǀ de bi mij bilij taku ſrezhni, Kakor je bila S. Catharina ſenesis im. ed. ž ǀ Nezh naporezhem od S. Catharine Senenſis rod. ed. ž → Katarina 1., → Senenska
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 8
- 9
- 10
- 11
- 12
- 13
- 14
- ...
- 16
- Naslednja »
Število zadetkov: 313
Dostopnost