Zanima me, kako je prav:
- z otroki, starimi 2–3 let ALI
- z otroki, starimi 2–3 leta?
Torej, let ali leta?
Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu. Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.
Zanima me, kako je prav:
Torej, let ali leta?
Pri razlagi zakonskega besedila v sodni praksi se je zastavilo pomembno pravopisno vprašanje, ali je besedno zvezo zapadlih za zadnje leto zakonodajalec pravilno ločil z vejico, ali je tam ne bi smelo biti.
Eno stališče je, da gre za desni prilastek, ki ne bi smel biti ločen z vejico, napaka pa kaže, da se besedna zveza nanaša na vse v celotnem besedilu navedene terjatve in ne le na terjatve prispevkov za socialno zavarovanje.
Drugo stališče je, da gre za deležniški polstavek, ki mora biti ločen z vejico, saj je na desni strani osnovnega stavka, pri čemer se navedena besedna zveza nanaša le na terjatve prispevkov za socialno zavarovanje, za ostale navedene terjatve pa ne.
Pri tem je tudi nejasen pomen vejice pred veznikom TER, za katerim se nadaljuje besedilo terjatve prispevkov za socialno zavarovanje. Ali ta vejica kaže na pomen ločitve prej navedenih terjatev od terjatev prispevkov za socialno zavarovanje.
Podajam besedilo zakonskega člena:
Iz zneska, dobljenega s prodajo, se poplačajo najprej terjatve iz naslova zakonite preživnine, terjatve iz naslova odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ali zmanjšanja oziroma izgube delovne zmožnosti in terjatve iz naslova odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, terjatve delavcev iz delovnega razmerja z dolžnikom, ter terjatve prispevkov za socialno zavarovanje, ZAPADLIH ZA ENO LETO, in sicer ne glede na to, ali so te terjatve zavarovane z zastavno pravico na prodani nepremičnini ali ne.
Zanima me kakšna so pravila okoli zapisa letnice. Je poved …Shenov največji tekmec, Shan, ki so ga 2020. prodali za 27 milijonov. napačen in zakaj? Bi morala pred letnico biti tudi beseda leta?
Zanima me, ali obstaja razlika med izrazoma olimpijada in olimpijske igre (ter kje bi se lahko poučili o tem). SSKJ (iztočnica igra, frazeološko gnezdo): *olimpijske igre -- mednarodne športne prireditve, organizirane vsaka štiri leta SSKJ (iztočnica olimpiada): mednarodne športne prireditve, organizirane vsaka štiri leta.
Nekje je bilo moč zaslediti, da je olimpijada štiriletno obdobje med zaporednimi olimpijskimi igrami, olimpijske igre pa so športni dogodek, ki se odvija vsake štiri leta.
Primer:
Gasilci so se torej letos vrnili z gasilskih olimpijskih iger/olimpijade v Franciji ...
Hvala za pojasnilo.
Zanima nas uporaba besedne zveze vse leto.
Je ta besedna zveza slovnično pravilna? Če je ta zveza slovnično pravilna, prosimo za pojasnilo razlike med besedno zvezo vse leto in celo leto.
Zanima me razlika med pridevnikoma delaven in deloven, tudi kakšni primeri rabe bodo dobrodošli. Npr.: Leto 2013 je bilo za našo organizacijo zelo delovno/delavno. Menim, da delavno -- v pomenu'dejavno, aktivno'.
Prosim za pojasnitev pravilne rabe toponima za kraj (danes italijanski Redipuglia), ki zaradi avtohtone naseljenosti in polpreteklih dogodkov zaseda pomemben prostor v slovenski duhovni zgodovini. Zaradi različnih nesoglasnih teorij je nujna standardizacija v prid uporabe strokovno čim bolj utemeljene inačice.
Rada bi se prepričala o tem ali je in – če je – kako je mogoče sklanjati ime francoske pokrajine Franche-Comté, ki je v francoščini ženskega spola. Na internetu sem našla nekaj redkih primerov sklanjanja, a nekajkrat v Franche-Comtéji, nekajkrat pa v Franche-Comtéju (podobno je tudi pri pokrajini Vendée, ki je prav tako ženskega spola, pa se pojavlja tako sklanjanje po ženski (Vendéeje) kot po moški sklanjatvi (Vendéeja)). Kaj od tega je pravilno?
Kako se prav sklanja? Povabljen je na teniški turnir Roland Garrosa ali Roland Garros?
Zanima me, kako je zapis italijanskega Sanrema v slovenskem jeziku utemeljen s pisanjem narazen? Zagata namreč nastane, ko pišemo o Festivalu Sanremo, ki se dogaja v mestu – San Remo ...? Remo poleg tega ni ime za kakšnega svetnika, ampak pomeni veslo.
Nekateri lektorji so mi dejali, da je takšen način napačen, in mi svetovali, naj zamenjam:
Kateri način je pravilen ali pa morda kar oba?
Zanimalo bi me, ali v slovenščino sploh imamo izraz za gap year, kot ga imajo na primer v italijanščini (anno sabbatico), francoščini (parenthèse utile) ali hrvaščini (godina prekida).
Kako se pravilno navaja (sklanja) enoto za stopnjo incidence nekega dogodka v opazovani populaciji v določenem časovnem obdobju (angleško "per patient-year", tudi "per person-year", "patient-years"), npr:
Ali lahko desno poševnico v primerih, kot je 0.00 / 00.00 / 24.00, pišemo nestično (zaradi večje preglednosti)?
Opažamo, da se v povezavi z imenom izdelovalca avtomobilov Tesla Motors pojavlja pridevnik Teslin (npr. Teslin model X). Ker Slovenski pravopis kot pravilno obliko pridevnika, izpeljanega iz priimka Tesla, navaja le obliko Teslov, nas zanima, ali gre za odmik od norme ali pa se morda uveljavlja razlikovanje med Teslov (izpeljano iz priimka izumitelja) in Teslin (izpeljano iz imena podjetja po analogiji z npr. Barillini špageti, Pradina torbica)?
PK Ilirija vsako leto prireja tekmovanje v spomin na trenerja, ki mu je bilo imel Miloš Mišo Sladoje. V preteklosti so tekmovanje imenovali Mišov memorial, letos pa Mišev memorial. Katero od obeh poimenovanj je pravilno?
Še vprašanje o tem, da sta »sestavini imena Jumbo Visma […] neujemalni«. Želela bi razumeti zakaj. Zakaj to sprašujem?
Pravopisni člen 847 kot ujemalno zvezo navaja košarkarski klub »Smelt Olimpija«, torej se obe sestavini sklanjata; v členu 849 je Union Olimpija; danes bi bil zgled Cedevita Olimpija.
»Toporišičeva Slovenska slovnica (2004: 302–303) sklanjanje večbesednih imen utemeljuje s (1) ujemalnostjo sestavin: če se torej ujemajo v sklonu, številu in (neobvezno) tudi spolu, že sama ujemalnost narekuje sklanjanje, npr. Smelt Olimpija – Smelta Olimpije […].« Iz odgovora Helene Dobrovoljc v Jezikovni svetovalnici.
Imena kolesarskih ekip pa se spreminjajo zelo pogosto, lahko vsako leto, tudi med sezono. Od leta 2015 se obravnavano nizozemsko moštvo imenuje Jumbo: od 2015 do 2018 Lotto NL Jumbo, od 2019 pa Jumbo Visma. Zadnjih nekaj let naj bi kot jedro zveze sprejeli Jumbo; pri Olimpiji ni težav. Če druga sestavina imena ne izraža prostorske umeščenosti jedrne besede, smo (do zdaj?) izhajali iz pravopisnega člena 846 ipd. in Toporišičeve Slovenske slovnice, kot je bilo večkrat poudarjeno tudi v Jezikovni svetovalnici (npr. tu: »priporočamo sklanjanje obeh sestavin«). Starejša kolegica lektorica me je naučila, da so:
Do zdaj se nam je tudi po vseh odgovorih v Jezikovni svetovalnici zdelo, da je edino pravilno: član Jumba Visme. Bi res lahko ta primer obravnavali po pravopisnem členu 854, saj ta neujemalno zvezo ne podaja kot izključno zvezo jedra in krajevnega prilastka (hotel Turist, Založba Lipa)? Kaj pa Hisense Gorenje – se je treba ob slovnični ujemalnosti v takih večbesednih imenih spraševati tudi o tem, ali je bilo (gospodarsko) združenje podjetij (prevzem) enakovredno ali ne? Če bi sklanjali po zgledu Cedevita Olimpija, bi bilo (skoraj) preprosto. Pa v tej skupini imen bi upoštevali prostorsko umeščenost. V odgovoru o sklanjanju imena ekipe »Jumbo Visma« nas usmerjate na obravnavano tematiko – samo o zemljepisnih imenih. Pri teh se včasih zdi, da je še težje uskladiti pravila s prakso oziroma prakso s pravili, zlasti pri tistih imenih, ki jih ne moremo preveriti v pravopisnem slovarju:
Zapis Jumbo Visma je slovenskemu pravopisu prilagojena različica (prim. npr. tu), na spletu najdemo zapis tudi z vezajem ali s pomišljajem (tudi s presledkoma).
Na oddelku Biotehniške fakultete pogosto uporabljamo besedo govedo, saj je govedoreja ena izmed naših osnovnih dejavnosti. Žal pa ta beseda ni ravno lahka za pravilno uporabo. Imamo kar precej težav, zato se obračam na vas po pomoč.
Na spletu sem našla pregibanje besede (spodaj), a tam ga uporabljajo kot edninski samostalnik. Če pa rečemo »Govedo se je paslo na travniku«, ne mislimo ene živali, ampak več.
Ko govorimo na splošno o govedu, ni težav. A te se hitro pojavijo, ko hočemo govoriti o pasmah, velikosti, glavah – goveda, govedi ali goved?
Za boljšo predstavo naših težav sem izpisala nekaj variant uporabe iz našega strokovnega teksta:
Očitno v besedilu uporabljajo v rodilniku pasme govedi, kadar govorijo na splošno o govedu kot vrsti, kadar pa o posamezni pasmi ali skupini pa mere bohinjskega goveda, čeprav uporaba ni tako striktna.
Verjetno ste si lahko ustvarili sliko o naših težavah. Zelo bom vesela vaše pomoči, saj se s temi težavami bodemo že leta. Prav pa bi bilo, da se končno naučimo besedo pravilno uporabljati.
A. K.
Lepo prosim za odgovor, kaj je pravilno, če naj osebek v trpniku ostane v imenovalniku.
Ali sta besedni zvezi tako kot je in tam kjer lahko večbesedna veznika in pisani brez vejice?