Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
1. kdor pri delu uporablja predvsem levo roko: precej otrok je levičarjev
2. polit. pristaš, pripadnik politične levice: levičarji in desničarji
// v socializmu pripadnik skrajne, radikalne smeri v nekaterih (komunističnih) partijah: maoistični levičarji med evropskimi komunisti
3. nav. evfem. komunist: policija ga je nadzorovala, ker je bil levičar
1. rdečelasec: bil je dolg rdečuh pegastega obraza
2. komunist, levičar: rdečuhi so organizirali stavko
● slabš. belci in rdečuhi Indijanci
ePravopis – Slovenski pravopis
Slovenski pravopis
levíčarka -e ž, člov. (ȋ)
levíčarjev -a -o (ȋ)
levíčnica -e ž, člov. (ȋ) redk. levičarka
levíčničin -a -o (ȋ) redk.
rdéčkarka -e ž, člov. (ẹ̑) slabš.
rdéčkarjev -a -o (ẹ̑) slabš.
rdečúhinja -e ž, člov. (ú; ȗ) slabš.
últralevíčarka -e ž, člov. (ȗȋ) skrajna levičarka
últralevíčarjev -a -o (ȗȋ)
Sinonimni slovar slovenskega jezika
Slovenski etimološki slovar³
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Slovar stare knjižne prekmurščine
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »