Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
bévkati -am tudi bévčem nedov. (ẹ̑)
oglašati se s kratkim, visokim glasom: pes plaho odskakuje in bevka; lisica bevka
Pravopis
bévkati -am tudi bévkati bévčem nedov. -aj -ajte tudi -i -ite, -ajóč tudi -èč, -éča, -áje; bévkanje (ẹ̑; ẹ̑) Lisica ~a
Pleteršnik
bę̑vkati, -kam, -čem, vb. impf. belfern, quäken, Cig., Jan.; ščene, lisica bevče (bevka), Z.; lajati in b., Str.; — blöken: ovce so bevkale, Jsvkr.
SSKJ²
bévskati -am tudi bêvskati -am nedov. (ẹ̑; ȇ)
1. oglašati se s kratkim, rezkim glasom: pes, ščene bevska; lisica bevska; pren. mitraljezi so bevskali
2. slabš. zadirčno govoriti s kom: kar naprej bevska name
    bevskajóč -a -e:
    ukazovati z bevskajočim glasom
Celotno geslo Sinonimni
bévskati -am nedov.
oglašati se s kratkim, rezkim glasom
SINONIMI:
GLEJ ŠE: govoriti
Celotno geslo Sinonimni
bévskniti -em dov.
oglasiti se s kratkim, rezkim glasom
SINONIMI:
GLEJ ŠE: reči
SSKJ²
bévsniti -em tudi bêvsniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ)
bevskniti: lisica bevsne / zaničljivo bevsniti / bevsnil je vanj nekaj besed
Pravopis
bévsniti -em tudi bêvsniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) Lisica ~e; bevsniti na koga/kaj Pes je bevsnil na gospodarja
Celotno geslo eSSKJ16
blečič -a samostalnik moškega spola
manjšalnica od blek; SODOBNA USTREZNICA: lísica
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Celotno geslo Frazemi
brlòg Frazemi s sestavino brlòg:
lêvji brlòg, vólčji brlòg
Celotno geslo Vezljivostni G
cijáziti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno
kdo/kaj premikati koga/kaj
/Na hrbtu in pod roko/ cijazi otroka in kovček (domov / proti domu).
SSKJ²
čávs in čàvs medm. (ȃ; ȁ)
izraža hiter prijem z zobmi, s kljunom: lisica se priplazi do zajčka – in čavs po njem
Pravopis
čávs2 in čàvs povdk. (ȃ; ȁ) poud. Lisica se priplazi in ~ po zajčku |čavsne|
Celotno geslo Frazemi
délež Frazemi s sestavino délež:
lêvji délež
Prekmurski
dlàkasti -a -o prid. dlakast, dlakav: (Lisica) Erjávo-erdéčo dlakasto kožo má AI 1878, 9
SSKJ²
dográjati -am nedov. (á)
približevati se koncu gradnje, graditve česa; dograjevati: lisica dograja rov; pren. dograjati narodno individualnost
Prekmurski
dvòr -a m
1. dvorišče: Jáko se je veselio, či je dvor i vulica süha bila BJ 1886, 23; (Lisica) Pazlivo okroži dvor AI 1878, 9; Peter je vinej ſzedo na dvouri KŠ 1771, 92; Ki sze za knige nesztára, Nego li po dvôri kricsi KAJ 1870, 6; tam na samošnom dvori plodi pes velko vnožino kür AI 1878, 3; i ni eden je nej mogao vö zvoziti vzimi z-ſzvojega dvora gnojá brezi truda KM 1790, 80
2. gospodarska poslopja: Kai razmis po krühi vſzak denesnyem Vſza ona hiſa, dvor, nyive TF 1715, 29; Ka ſze razmi po krühi? Vſze, ſtero ſzlu'zi, liki: hi'za, dvor, nyive KŠ 1754, 165; Boug hiſo, dvor, ſeno, dáva TF 1715, 21; Ktomi hi'zo i dvor priglédne KŠ 1754, 85; Blagoſzlovi goricze, Naſa polá ſzejjanye, Dvor, márho BKM 1789, 169
3. dvor, dvorec: I dönok je vu Pilátuſſovom dvouri nej ſzamo bicsüvani Goſzpon Kriſztus KM 1796, 108; Teda ſzo ſze vküp ſzpravili i ti Sztariſi lüſztva vu dvor viſesnyega popa KŠ 1771, 87; Gda eden mocsen ro'znáti varje ſzvoj dvor KŠ 1771, 207
4. v zvezi nebeski dvor nebesa: bojdi meszto méne od vszega tvojega Nebeszkoga dvora blagoszlovleni KM 1783, 172; Pozovi me k-ſzebi gori Na nebeſzke ſzvetle dvori SŠ 1796, 98, 5; nebeszki dvor te zvissáva KOJ 1845, 135
Pravopis
fének -nka m živ. (ẹ̑) puščavska lisica
Geologija
fizipédi -ov m
Celotno geslo eSSKJ
fókstrot fókstrota samostalnik moškega spola [fókstrọt]
    1. počasnejši družabni ples v štiričetrtinskem taktu, po izvoru iz Severne Amerike
      1.1. skladba za ta ples
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. foxtrot, iz fox ‛lisica’ + trot ‛drnec, dir’
Število zadetkov: 178