Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
fókstrot fókstrota samostalnik moškega spola [fókstrọt]
    1. počasnejši družabni ples v štiričetrtinskem taktu, po izvoru iz Severne Amerike
      1.1. skladba za ta ples
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. foxtrot, iz fox ‛lisica’ + trot ‛drnec, dir’
Celotno geslo eSSKJ
jéž jéža samostalnik moškega spola [jéš jéža]
    1. manjši sesalec z bodicami po hrbtu, kratkimi nogami in koničastim gobcem, ki živi v gozdu in se v nevarnosti lahko zvije v kroglo; primerjaj lat. Erinaceinae
    2. žival s kroglastim telesom in številnimi premičnimi bodicami, ki živi na morskem dnu; primerjaj lat. Echinoidea; SINONIMI: ježek, morski jež, iz zoologije morski ježek
    3. manj formalno vrtljivi kovinski nastavek z zobmi za rahljanje zemlje, ki se pritrdi na kultivator
STALNE ZVEZE: beloprsi jež, morski jež
FRAZEOLOGIJA: jebati ježa
ETIMOLOGIJA: = cslov. ježь, hrv., srb. jȇž, rus. ëž, slovaš. jež < pslov. *ježь = litov. ežỹs, ẽžis, latv. ezis, frig. ézis < ide. *h1eg'hi̯o-, sorodno s stvnem. igil, nem. Igel, gr. ekhĩnos in arm. ozni, verjetno iz ide. *h1eg'hi- ‛kača’, prvotno torej *‛tisti, ki žre kače’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
lisíca lisíce samostalnik ženskega spola [lisíca]
    1. manjša zver rdečkasto rjave barve z daljšim gobcem in košatim repom; primerjaj lat. Vulpes vulpes
      1.1. samica te živali
      1.2. manj formalno krzno te živali
    2. ekspresivno kdor zna okoliščine dobro, spretno izkoristiti sebi v prid; SINONIMI: ekspresivno lisjak
    3. v množini priprava iz dveh povezanih obročev za vklepanje aretirancev, zapornikov
    4. v množini jeklena priprava, ki se priklene na kolo nepravilno parkiranega vozila za preprečitev vožnje
STALNE ZVEZE: arktična lisica, leteča lisica, lov na lisico, morska lisica, polarna lisica, puščavska lisica, srebrna lisica
FRAZEOLOGIJA: lisice škrtnejo na (čigavih) rokah (koga), znajti se v lisicah, zvit kot lisica
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. lìsica, rus. lisíca, polj. lisica < pslov. *lisica iz *lisъ ‛lisjak’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
lisíčenje lisíčenja samostalnik srednjega spola [lisíčenje]
    nameščanje lisic na kolo nepravilno parkiranega vozila
ETIMOLOGIJA: iz lisičiti iz lisice, glej ↑lisica
Celotno geslo eSSKJ
lisíčji lisíčja lisíčje pridevnik [lisíčji]
    2. ekspresivno ki zna okoliščine dobro, spretno izkoristiti sebi v prid
      2.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako spretnost, sposobnost
STALNE ZVEZE: lisičji rep, njivski lisičji rep
ETIMOLOGIJA: ↑lisica
Celotno geslo eSSKJ
lisíčka lisíčke samostalnik ženskega spola [lisíčka]
    1. navadno ekspresivno lisica, zlasti manjša
    2. ekspresivno ženska, ki zna okoliščine dobro, spretno izkoristiti sebi v prid
    3. užitna goba z valovitim, podvitim klobukom in trosovnico z žlebički, ki se nadaljujejo po betu navzdol; primerjaj lat. Cantharellus
      3.1. navadno v množini ta goba kot hrana, jed
    4. užitna goba rumenkaste barve z valovitim, podvitim klobukom lijaste oblike; primerjaj lat. Cantharellus cibarius; SINONIMI: iz biologije navadna lisička
STALNE ZVEZE: lijasta lisička, navadna lisička, siva lisička, žolta lisička
ETIMOLOGIJA: ↑lisica - več ...
Celotno geslo eSSKJ
lisják lisjáka samostalnik moškega spola [lisják]
    1. samec lisice
    2. ekspresivno kdor zna okoliščine dobro, spretno izkoristiti sebi v prid; SINONIMI: ekspresivno lisica
    3. konj rdečkasto rjave barve
FRAZEOLOGIJA: zvit kot lisjak
ETIMOLOGIJA: iz lis < pslov. *lisъ, nejasnega izvora - več ...
Celotno geslo eSSKJ
pès psà samostalnik moškega spola [pə̀s]
    1. domača žival z ostrimi zobmi, ki laja in se goji za družbo, varovanje lastnine, lov
      1.1. samec te živali
    2. znamenje kitajskega horoskopa med petelinom in prašičem
STALNE ZVEZE: beli morski pes, bernski planšarski pes, grenlandski pes, hijenski pes, kitajski goli pes, leteči pes, mehiški goli pes, morski pes, morski pes orjak, orjaški morski pes, ovčarski pes, pastirski pes, perujski goli pes, portugalski vodni pes, prerijski pes, sinji morski pes, sivi grebenski morski pes, švicarski planšarski pes, tigrasti morski pes, veliki beli morski pes, veliki švicarski planšarski pes
FRAZEOLOGIJA: biti na psu, brezzobi pes, čakati (na koga, na kaj) kot pes na kost, garjav pes, gledati se kot pes in mačka, kdo, kaj ni vreden, da bi koga, kaj pes poscal, kot pes, kot pes na povodcu, kot pretepen pes, kot psa, kot stekel pes, lagati kot pes, lajati kot pes, pes čuvaj, pokazati, kam pes taco moli, priti na psa, ravnati s kom kot s psom, spraviti koga, kaj na psa, še pes ne povoha koga, vedeti, kam pes taco moli, zelen pes, zvest kot pes, živeti kot pes, Kakršen gospodar, takšen pes., Pes, ki laja, ne grize., Pes ima kosmata ušesa., Pes je človekov najboljši prijatelj., Psi lajajo, karavana gre dalje., Starega psa ne moreš naučiti novih trikov., Še pes ima rad mir pri jedi., Vsak izgovor je dober, pa če ga pes na repu prinese., V španoviji še pes crkne.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. pьsъ, hrv., srb. pȁs, rus. pës, češ. pes < pslov. *pьsъ iz ide. *pik'ó-, tako kot stind. piśá- ‛neka lisasta žival’ iz ide. korena *pei̯k'- ‛rezljati, risati, označevati’, glej ↑pisati, prvotno torej ‛lisasta žival, lisko, piko’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
prelisíčiti prelisíčim nedovršni glagol [prelisíčiti]
    1. ekspresivno z določenim namenom zavesti koga, zlasti z iznajdljivostjo, bistrostjo, kršenjem pravil
    2. ekspresivno namerno povzročiti, doseči, da kaj poteka, deluje drugače, kot je običajno, načrtovano, zlasti z uporabo česa neustreznega, nedovoljenega, nepričakovanega
ETIMOLOGIJA: iz lisičiti ‛z zvijačo prihajati do česa’ iz ↑lisica
Celotno geslo eSSKJ
zájec zájca samostalnik moškega spola [zájəc]
    1. sesalec z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami; primerjaj lat. Lepus
      1.1. samec te živali
      1.2. meso te živali kot hrana, jed
    2. sesalec s krajšimi uhlji in krajšimi zadnjimi nogami, ki koplje rove, navadno udomačen; primerjaj lat. Oryctolagus cuniculus; SINONIMI: kunec
      2.1. meso te živali kot hrana, jed
    3. podoba, ki predstavlja sesalca z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami
    4. priprava za sezuvanje čevljev, sestavljena iz manjše deske z dvema rogljema in podpore
    5. znamenje kitajskega horoskopa med tigrom in zmajem
      5.1. kdor je rojen v tem znamenju
    6. manj formalno tekač, ki drugim tekačem narekuje tempo teka
    7. ekspresivno kdor je bojazljiv, strahopeten ali se mu to pripisuje
STALNE ZVEZE: morski zajec, poljski zajec, velikonočni zajec
FRAZEOLOGIJA: buden kot zajec, množiti se kot zajci, poskusni zajec, postreliti koga kot zajce, potegniti zajca iz klobuka, spoznati se na kaj kot zajec na boben, teči kot zajec, ugotoviti, v katerem grmu tiči zajec, ustreliti koga kot zajca, Skoraj ni še nikoli zajca ujel., V tem grmu tiči zajec.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. zajęcь, hrv., srb. zȇc, rus. zájac, češ. zajíc < pslov. *zajęcь < ide. *g'hōi̯-en-ko- ‛mali skakač’, sorodno z litov. žáisti ‛skakati’, arm. ji ‛konj’, stind. háya-, iz *g'hei̯- ‛živahno se gibati, skakati’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
zalájati zalájam dovršni glagol [zalájati]
    1. oglasiti se s kratkim, odsekanim glasom, značilnim zlasti za psa
      1.1. ekspresivno oglasiti se s temu podobnim zvokom
    2. slabšalno glasno, zadirčno reči, povedati
ETIMOLOGIJA: ↑lajati

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
bévkati -am tudi bévčem nedov. (ẹ̑)
oglašati se s kratkim, visokim glasom: pes plaho odskakuje in bevka; lisica bevka
SSKJ²
bévskati -am tudi bêvskati -am nedov. (ẹ̑; ȇ)
1. oglašati se s kratkim, rezkim glasom: pes, ščene bevska; lisica bevska; pren. mitraljezi so bevskali
2. slabš. zadirčno govoriti s kom: kar naprej bevska name
    bevskajóč -a -e:
    ukazovati z bevskajočim glasom
SSKJ²
bévsniti -em tudi bêvsniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ)
bevskniti: lisica bevsne / zaničljivo bevsniti / bevsnil je vanj nekaj besed
SSKJ²
čávs in čàvs medm. (ȃ; ȁ)
izraža hiter prijem z zobmi, s kljunom: lisica se priplazi do zajčka – in čavs po njem
SSKJ²
dográjati -am nedov. (á)
približevati se koncu gradnje, graditve česa; dograjevati: lisica dograja rov; pren. dograjati narodno individualnost
SSKJ²
húliti se -im se nedov. (ú ū)
pritajeno, sključeno hoditi: lisica se huli okrog kokošnjaka / tesno stisnjen k zemji se huli proti vasi; pren. mrak se je hulil v vežo
// ekspr. neodkrito, potuhnjeno se vesti: zmeraj se huli, nikoli ne pogleda v oči
SSKJ²
húškniti -em dov. (ú ȗ)
1. šumeč hitro, sunkovito se premakniti: lisica huškne mimo; ptice so hušknile z drevesa; raketa je hušknila v zrak / veter je hušknil po brajdi
// ekspr. hitro, sunkovito se premakniti: otrok je hušknil na cesto; hušknil je v hišo kakor tat
2. ekspr., s prislovnim določilom hitro, za kratek čas se pojaviti: zadovoljen smehljaj mu je hušknil preko obraza; rdečica ji je hušknila v lice
3. izdihniti zrak in z njim kaj ogreti: huškniti v premrle roke
SSKJ²
jávskniti -em dov. (á ȃ)
ekspr. javkniti: javsknila je, tako jo je zadelo; javskniti od bolečin / razlegel se je strel, lisica je javsknila
SSKJ²
kokodájsa -e ž (ȃ)
šalj. kokoš: kokodajse slabo nesejo; lisica je zavila vrat naši kokodajsi
Število zadetkov: 178