Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
lopáta -e ž (á) 
  1. 1. orodje s širokim listom in dolgim držajem za zajemanje, premetavanje sipkega materiala: dati lopato na ramo; metati pesek z lopato / nasaditi lopato; zasaditi lopato v zemljo; njegove roke so kot lopate velike, široke
    // lopata za kidanje gnoja; list, uho lopate / lopata peska
    // pog. kolikor se zajame z lopato: vrzi še nekaj lopat k drevescu
  2. 2. rabi se samostojno ali s prilastkom lopati podoben del orodja, naprave, stroja: voda se zaganja v lopate in kolesa se vrtijo; lopata mlina na veter; lopata vesla odriva vodo; parnik je gnalo kolo z lopatami / mlinsko kolo na lopate
    ● 
    publ. lopata arheologov je odkrila ostanke mesta arheologi so jih odkrili z odkopavanjem; ekspr. vi imate drobne roke, jaz pa take lopate velike, široke roke, dlani; zasaditi lopato publ. to društvo je prvo zasadilo lopato je prvo začelo delovati; publ. za novi vrtec je zasadil prvo lopato župan je nakazal začetek gradbenih del s simboličnim izkopom nekaj zemlje; publ. danes so zasadili lopato na največjem letošnjem gradbišču začeli graditi, delati; ekspr. drugi so delali, on pa se je samo na lopato naslanjal ni delal; je pogosto počival
    ♦ 
    navt. lopata sidra skrajni ploščati del kraka pri sidru; strojn. lopate zavite kovinske plošče v turbinskih strojih; vijačna lopata; zool. lopata končni ploščati del rogovja pri damjaku, losu
SSKJ
lôvor -a in -ja (ó) 
  1. 1. sredozemski grm ali drevo, katerega dišeči usnjati listi se uporabljajo kot začimba: zrak diši po lovoru in rožmarinu / dodati omaki lovor lovorov list; prodajati lovor lovorove vejice; pesnikov kip z lovorom na glavi lovorovim vencem
  2. 2. knjiž., ekspr. slava, čast, priznanje: lovor ni poceni; pesniški lovor / tekmovalci se borijo za lovor zmago
    ● 
    knjiž., ekspr. na tem polju mu ne raste lovor na tem področju ne bo postal slaven; ekspr. vrnil se je ovenčan z lovorom kot zmagovalec
SSKJ
lôvorov in lôvorjev -a -o prid. (ó) nanašajoč se na lovor: lovorov grm; dodati juhi lovorov list; lovorove jagode; prodajati lovorove vejice / lovorov venec venec iz lovorovih listov kot simbol zmage, (pesniške) slave; lovorovo olje olje iz plodov lovora, ki se uporablja kot mazilo
 
knjiž., ekspr. pesniku so vili lovorove vence so ga slavili; knjiž. lovorovega venca ni želel prepustiti drugim zmage, prvega mesta
SSKJ
lúska -e ž (ūnav. mn.  
  1. 1. koščena ali rožena ploščica, ki varuje telo rib, plazilcev: odstraniti, ostrgati ribi luske; telo kače je pokrito z luskami / ribje luske
  2. 2. bot. list nezelene barve, ki varuje nežne dele rastline ali vsebuje hranilne snovi: luske se odpirajo, odpadajo / brstne luske ki varujejo brste
  3. 3. ploščat delček česa: od kamna odklati lusko; led v obliki lusk / milne luske; luske suhe kože delčki poroženele povrhnjice
    ♦ 
    alp. luska skalna plošča, ki se na enem koncu drži stene; bot. krovna luska ki pokriva del plodne luske; plodna luska list cveta s semeni pri iglavcih; min. luska zelo tanka plast rudnine, ki se da odklati
SSKJ
luskolíst -a (ȋ) nav. mn., bot. list nezelene barve, ki varuje nežne dele rastline ali vsebuje hranilne snovi: z luskolisti pokrito podzemeljsko steblo; luskolisti čebule / mesnati, suhi luskolisti
SSKJ
máčeha -e ž (á) 
  1. 1. očetova druga žena v razmerju do njegovih otrok iz prejšnjega zakona: otrok ima mačeho; dobra, hudobna mačeha; fantkova mačeha
    // ekspr. slaba, neskrbna mati: ti si mi mačeha, ne mati; pren. tujina je človeku mačeha
  2. 2. vrtna rastlina z velikimi enobarvnimi ali večbarvnimi cveti, ki imajo spodnji list podaljšan v ostrogo: gredica mačeh
    ♦ 
    bot. divja mačeha divja vijolica
SSKJ
mahálo -a (á) 
  1. 1. bot. velik list, zlasti praproti, palm: palmova mahala; mahalo praproti
  2. 2. nav. ekspr. priprava, ki maha ali s katero se maha: s papirnatim mahalom si je hladil obraz
    // slabš. človek, ki med govorjenjem (rad) veliko maha z rokami: to mahalo še ne bo nehalo dopovedovati
SNB
mailing1 -a cit. [mêjling-] m (ȇ)
sistem za pošiljanje elektronskih obvestil z enostavno uporabo: Vse urejajo izključno prek mailinga E agl. mailing iz mail1 
    mailing2 -- v prid. rabi
    mailing akcija; mailing lista
    mailing ákcija -- -e ž (ȇ, á)
    organizirano delovanje po e-pošti: Oglaševalsko nagrado je dobila agencija, ki je »zakuhala« tudi najboljšo mailing akcijo
    mailing lísta -- -e ž (ȇ, ȋ)
    elektronski poštni seznam, ki omogoča hkratno pošiljanje sporočil večjemu številu naslovnikov: preurejanje in dopolnjevanje mailing list; Prednost mailing liste pred pošiljanjem na veliko število naslovov je v tem, da sporočilo pošljemo na en sam naslov, nato pa ga sistem razpošlje vsem prijavljenim uporabnikom
SSKJ
mátičen -čna -o prid. (ā) 
  1. 1. nanašajoč se na matico: matična hrana / matični navoj / matična šola / matični odbor; matične publikacije
  2. 2. od katerega je kaj odvisno, od katerega kaj izhaja: matični narod te manjšine; biti dolgo ločen od matične dežele / gledališka družina spet nastopa v svojem matičnem mestu
    // v katerega je kaj pristojno: ladja je priplula v svojo matično luko; matično letališče
    // izviren glede na odvisne dele: matična kopija filma; matično delo
  3. 3. nanašajoč se na evidenco o temeljnih osebnih podatkih prebivalcev: matični okoliš / matični urad; voditi matične knjige; mrliška, poročna, rojstna matična knjiga
     
    ekspr. iti na matični urad poročiti se
  4. 4. agr. ki se uporablja za pridobivanje potaknjencev, semena: matični grm; matična rastlina
    ♦ 
    čeb. matični lonček ali matična celica matičnik; matični mleček sok, bogat z beljakovinami in vitamini, ki ga izločajo posebne žleze mladih čebel; matična kletka matičnica; matična rešetka pregrada, ki loči plodišče od medišča; elektr. matična električna ura ura, ki daje električne impulze za pogon priključenih relejnih ur; grad. matični tok glavni vodni tok v rečnem koritu; jur. matična država država v odnosu do držav naslednic ali odvisnih ozemelj; metal. matični model model, namenjen za izdelavo drugih modelov; rib. matične ribe ribe, določene za pleme; šol. matični list interni dokument, v katerega se v osnovni šoli vpisujejo podatki o učencu, njegovem šolanju in uspehu; voj. matična vojna ladja pomožna vojna ladja za oskrbo manjših vojnih ladij in hidroplanov
SSKJ
medén1 -a -o prid. (ẹ̑) 
  1. 1. nanašajoč se na med m:
    1. a) medena kapljica / medena barva
    2. b) medeno pecivo; medeno testo / medena potica
    3. c) meden sat; letos je medeno leto
    4. č) medeno cvetje
  2. 2. redko, navadno v zvezi s hruška, jabolko mehek, zmehčan, goden: medene hruške
  3. 3. ekspr. zelo, pretirano prijazen: meden človek; ves meden je bil z njo
    // ki vsebuje, izraža veliko, pretirano prijaznost: govoriti z medenim glasom; meden nasmeh, pogled; medene besede; medena govorica; pisati medena pisma
  4. 4. ekspr., v zvezi medeni mesec, medeni teden čas prvih mesecev, tednov po poroki: njuni medeni tedni so končani; pren., publ. medeni tedni po zmagi so minili in začela se je stvarnost
    ♦ 
    bot. medena detelja prijetno dišeča visoka rastlina z belimi ali rumenimi cveti v grozdih, Melilotus; medena trava trava z navadno belkastimi in puhastimi klaski, Holcus; medena ustna venčni list kukavic, navadno podaljšan v ostrogo; čeb. medena rosa sladek sok nekaterih rastlin, ki so ga predelale ušice; mana
    medéno prisl.: medeno govoriti; medeno se priklanjati; prstan z medeno rumenim kamnom; medeno sladek
SNB
meníSSKJ -ja in menuSSKJ -ja cit. [mení] m (ȋ)
na zaslonu prikazan seznam možnosti, ki so uporabniku na voljo pri upravljanju elektronskih naprav, navadno računalnika, telefona, televizije; izbirnik: Priložena je knjižica z navodili o tem, kako zagnati slovar, uporabljati iskalno orodje, si nastavljati različne menije, orodne vrstice, sita in uporabiti različne druge funkcije E (← nem. Menü) ← frc. menu 'jedilnik, jedilni list', prvotno 'majhen, podroben', < lat. minūtus 'majhen'
SSKJ
méti mánem nedov., nam. mét in mèt (ẹ́ á) 
  1. 1. premikati prste, dlan sem in tja po površini kakega dela telesa in pri tem močneje pritiskati: mati je mela otroku premrle roke; od veselja si meti roke / še ves zaspan si je mel oči / mel je s palcem in kazalcem, češ dajte denar / v eni roki je mel klobuk, v drugi pa denar / s prsti je mel tkanino, ki jo je mislil kupiti ugotavljal njene lastnosti, otipaval
    // premikati prste, dlan sem in tja in pri tem pritiskati, da se kaj med njimi zmečka, stisne: meti bilko, list / meti klas v dlaneh
  2. 2. redko drobiti, treti: meti sol v možnarju
    ● 
    ekspr. trgovci, uradniki so si meli roke so bili zadovoljni, veseli
    ♦ 
    agr. meti proso ločevati zrna prosa od latov s stopanjem po njih
SSKJ
môrski1 -a -o prid. (ó) nanašajoč se na morje: morski breg, zaliv; morska obala; morsko dno / morski valovi; morska voda / morski plankton; morske rastline, ribe; ekspr. morska pošast / morski promet, ribolov / morska ladja; morsko letovišče / morski veter / morska sol / morski ježek majhna morska žival z bodicami, podobna kepi
● 
ekspr. morski volk morski pes, ki je človeku nevaren; ekspr. morska deklica ženski podobno bajeslovno bitje, ki je od pasu navzdol riba
♦ 
aer., navt. morska milja dolžinska mera, 1.852 m; bot. dvolistna morska čebulica; morska gorjuša enoletna obmorska rastlina z mesnatimi listi in vijoličastimi ali rožnatimi cveti, Cakile maritima; morska solata zelena alga listaste oblike, Ulva lactuca; morske trave morske rastline s črtalastimi listi, Zostera; geogr. morski preliv ali morska vrata ozek vodni pas, ki veže dve obsežnejši morski kotlini; morski rokav ozek, podolgovat morski zaliv ali preliv; morski tok premikanje površinske morske vode v določeni smeri; morska gladina; geol. morska usedlina v morju odložena kamnina; jur. zunanji morski pas del odprtega morja, ki je tik obalnega morja in na katerem imajo obalne države posebne pravice; morski razbojnik, ropar kdor izvršuje nasilje na odprtem morju v svojo korist; notranje morske vode del obalnega morja v pristaniščih, ozkih zalivih ter med obalo in sklenjenimi bližnjimi otočji; med. morska bolezen; meteor. morski dim; morski veter veter, ki piha z morja na kopno; zool. morski golob; morski konjiček majhna riba s cevastim gobcem in konju podobno glavo, Hippocampus; morski lev velik morski sesalec, podoben tjulnju, Otaria flavescens; morski list; morski medved sesalec z gostim kožuhom in nogami, ki so spremenjene v plavuti, Arctocephalus; morski pajek največja jadranska rakovica, Maja squinado; morski psi velike morske ribe hrustančnice z vretenčasto obliko telesa, Selachoidei; morski petelin na morskem dnu živeča riba z velikimi prsnimi plavutmi in veliko koščeno glavo, Dactylopterus volitans; morski prašiček majhen glodavec, ki se goji kot poskusna žival, Cavia porcellus; morske kače ob obalah tropskih morij živeče strupene kače s telesom, sploščenim proti repu, Hydrophiidae; morske krave; morska lastovica; morske lilije na morskem dnu pritrjeni iglokožci čašastega telesa, Crinoidea; morska lisica; morska mačka do enega metra dolga morska riba z ogrodjem iz hrustanca in pegami, Scyliorhinus; morska mačka dolgorepa opica, ki živi v Afriki; zamorska mačka; morske vetrnice na morskem dnu živeče živali, ki imajo lovke, pokrite z ožigalkami, Actiniaria; morska vidra; morske zvezde na morskem dnu živeči iglokožci s petimi ploščatimi, širokimi kraki, Asteroidea; morsko grozdje; morsko uho polž, ki je brez zavojev, ima obliko latvice in živi v morju, prilepljen na skalnato podlago, Haliotis tuberculata
    môrsko prisl.: morsko modra barva; morsko modra ovratnica
SSKJ
mréžast -a -o prid. (ẹ́) 
  1. 1. po obliki podoben mreži: poslikati z mrežastimi vzorci; mrežasta senca; mrežasta vrata pokopališča / mrežaste nogavice nogavice, pri katerih je pleteni vzorec podoben mreži; mrežasta tkanina zelo redka tkanina
  2. 2. ki je iz mreže: mrežast zaboj; mrežasta ograja; mrežasto cedilo / redko mrežast papir kariran papir
    ♦ 
    arhit. mrežasti obok rebrasti obok v obliki križa; grad. mrežasta konstrukcija konstrukcija iz tankih zlasti jeklenih palic ali cevi; tekst. mrežasti papir papir z natisnjeno mrežo za risanje vezave; mrežasta vezava vezava, ki daje tkanini mreži podoben vzorec; tisk. mrežasti bakrotisk bakrotisk, pri katerem nastanejo poltoni; vrtn. mrežasta perunika perunika, ki ima čebulico z mrežastimi luskolisti; zool. mrežasto oko iz več stikajočih se očesc sestavljeno oko členonožcev z mrežasto površino; sestavljeno oko
    mréžasto prisl.: s številnimi rekami mrežasto prepreženo kopno; mrežasto razporejene gube
     
    bot. mrežasto žilnati list list, pri katerem iz močnejše osrednje žile izhaja več stranskih, mrežasto razporejenih žil; zool. mrežasto žilnata krila krila, pri katerih so žile mrežasto razporejene
SSKJ
mrlíški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na mrtve ljudi, mrliče: mrliški kult / obraz ji je dobival že mrliško barvo / mrliški čuvaj / redko mrliška tišina mrtvaška
// poljud. mrliški list izpisek iz mrliške matične knjige; mrliški ogled ogled mrliča zaradi uradne ugotovitve smrti; mrliški oglednik kdor opravlja mrliške oglede; mrliški prt prt, s katerim se pokrije mrtvaški oder; mrliški voz voz, vozilo za prevoz mrličev; mrliški voziček voziček za prevažanje mrličev, ki ga potiskajo ljudje; mrliški zvon v krščanskem okolju zvon, navadno najmanjši, ki naznanja smrt koga; mrliška bledica bledica, ki nastane zaradi prenehanja krvnega obtoka; mrliška matična knjiga matična knjiga s podatki o smrti prebivalcev; izpisek iz mrliške matične knjige dokument s podatki o smrti kake osebe; mrliška veža ali mrliška vežica prostor na pokopališču, v katerem leži mrlič na mrtvaškem odru
♦ 
lit. mrliške pesmi pesmi, ki se pojejo ob bedenju pri mrliču; med. mrliška lisa modrikasto mesto na koži mrliča, nastalo zaradi usedanja krvi; mrliška otrplost začasna otrplost, ki nastopi pri mrliču zaradi skrčitve mišic
    mrlíško prisl.: mrliško bled obraz
     
    ekspr. mrliško svetiti medlo, slabotno
SSKJ
mŕtev -tva -o stil. -ó prid. (ŕ) 
  1. 1. ki je umrl: ob cesti so ležali mrtvi ljudje in živali; posloviti se od mrtvega očeta; roditi mrtvega otroka; ugotovila je, da je mrtev; našli so ga mrtvega / v povedni rabi: ekspr. bil je na mestu, v trenutku, takoj mrtev takoj je umrl; ekspr. če ga dobi, bo mrtev ga bo ubil; pog. mislil je, da je že zdavnaj mrtev da je že zdavnaj umrl; odbilo ga je v obcestni jarek, kjer je obležal mrtev; pasti, zgruditi se mrtev na tla / zatisnili so ji mrtve oči; roke so ji mrtve visele ob telesu kot bi bile mrtve; pren., ekspr. vojne je bilo konec in stara Avstrija je bila mrtva
    // v katerem so prenehali življenjski procesi; odmrl: mrtev list; mrtva, trhla debla; mrtvo tkivo
  2. 2. nav. ekspr. ki ni sposoben opravljati svojo funkcijo: mrtve slepčeve oči; zavijal si je mrtve noge hrome, ohromele; po kapi je bila vsa desna polovica telesa mrtva neobčutljiva, omrtvela
    // grel si je mrtve roke otrple, premrle
    // knjiž. ki ni sposoben čustvovati, doživljati: po tej nesreči je bil on mrtev človek; čustveno, duhovno mrtev / človek v njem še ni mrtev še je sposoben pozitivnih čustev, dejanj; pren. zaupati misli mrtvemu papirju
  3. 3. ki je, obstaja brez
    1. a) zanj značilnih živih bitij: zemlja bo nekoč mrtev planet; umetno gojeni gozdovi so precej mrtvi so brez divjadi; reka je na tem področju mrtva je brez rib
    2. b) zanj značilnih listov, rastlin: opazovati mrtvi gozd; vrane so posedale po mrtvih njivah; trta je še mrtva še ne odganja
    3. c) ekspr. zanj značilnega ognja, žarenja: mrtev ogorek; mrtva žerjavica / mrtvo ognjišče
    4. č) ekspr. zanj značilnih ljudi, živali, vozil; prazen, pust: sprehajati se po mrtvem parku; v tem času so ceste najbolj mrtve / v vsaki vasi je bilo nekaj domov mrtvih zapuščenih
      // ki je brez kake dejavnosti ali se ta opravlja v zelo majhni meri: mrtev jesenski čas; mrtvi meseci v gradbeništvu; z novimi turističnimi dejavnostmi skrajšati mrtvo sezono; mrtva obdobja v književnosti / ekspr.: domači zvonovi so mrtvi ne zvonijo; stroji so stali mrtvi niso obratovali
  4. 4. nav. ekspr. ki ne izraža, ne kaže veliko čustev, volje do udejstvovanja: bila je drobna, mrtva stvarca; preveč je mrtev za to družbo / govoriti z mrtvim glasom; ima precej mrtev obraz; mrtev pogled
    // ki je brez raznovrstnega dogajanja, brez raznovrstnih elementov: mrtev sestanek / mrtva glasba; mrtva soba
    // bled, neizrazit: mrtvi žarki; mrtva svetloba / mrtva barva
  5. 5. nav. ekspr. ki več ne vpliva, ne vzbuja zanimanja: on je danes že mrtev avtor; njegovo delo ne bo nikdar mrtvo / preteklost je zanj mrtva; knjiž. vsa lepota se zdi moji duši mrtva / ona je zanj že mrtva ne ljubi je več
    // odstavljeni voditelj je politično mrtev
    // ki se več ne uporablja: obujati mrtve običaje; mrtvi zakoni; mrtve besede
  6. 6. ekspr. tog, neživljenjski: pri zakonih naj se ne uveljavlja le mrtvo besedilo; življenje po mrtvih pravilih / obremenjevali so učence z mrtvim znanjem / statistika se ne sme ustaviti samo pri mrtvi številki
    // neizkoriščen, neizrabljen: med ploščadjo in dnom je precejšen mrtev prostor; elaborat leži mrtev
  7. 7. ki ni sposoben rasti in razmnoževati se: vznik življenja iz mrtve snovi; opisovati mrtve stvari / živa in mrtva narava
    // nerodoviten, nekaliv: mrtvo seme / ekspr. še mrtva skala požene cvet
  8. 8. publ., v zvezi mrtva točka stanje, ko kaj ne napreduje, se ne razvija: priti pri delu do mrtve točke; vprašanje razorožitve se ne gane, se ne premakne z mrtve točke; gradnja objektov je na mrtvi točki / žarg., šport. mrtva točka stanje, ki nastopi, če je organizem dalj časa maksimalno obremenjen; kriza
  9. 9. voj., navadno v zvezi mrtvi kot, mrtvi prostor prostor, ki ga zaradi naravne ali umetne ovire ni mogoče obstreljevati: skočiti, skriti se v mrtvi kot; mrtvi prostor pred tankom; pren., knjiž. življenje v mrtvem kotu
    ● 
    žarg., aer. spuščati se v mrtvem letu v brezmotornem letu; žarg., šport. priti na cilj v mrtvem teku istočasno; sklepi ne smejo ostati samo mrtva črka se morajo uresničiti; ekspr. biti na mrtvi straži slovenstva za vsako ceno biti Slovenec na določenem, zelo izpostavljenem ozemlju; poljud. mrtva teža teža zaklane živali, strok. klavna teža; ekspr. mrtva tišina globoka, popolna; ekspr. biti mrtva veja nedejaven, neuspešen član kake skupnosti; pog., ekspr. pehati se na (vse) mrtve viže zelo; publ. zatekati se v mrtve vode tradicionalizma zatekati se v neživljenjski, nedejavni tradicionalizem; knjiž., ekspr. človek z mrtvim srcem čustveno otopel; knjiž. pesnik v njem je mrtev ne piše več pesmi; ne doživlja več stvari tako kot pesnik; ekspr. on je zanje že mrtev prepričani so, da bo umrl, da ga bodo ubili; ekspr. bil je ves mrtev od utrujenosti zelo je bil utrujen; mrtev na pog., ekspr. (ves) mrtev je na klobase zelo rad jih jé; pog., ekspr. (vsa) mrtva je nanj zelo ga ljubi; pog., ekspr. mrtev je na starine zelo se zanima zanje; ekspr. v jedrski vojni bodo preživeli mrtvi ob živem telesu bodo zelo poškodovani, hudi invalidi; napol mrtev ekspr. iz rova so ga potegnili napol mrtvega zelo izčrpanega; ekspr. bil je napol mrtev od strahu zelo se je bal; bolj mrtev kot živ bil je bolj mrtev kot živ od mraza zelo ga je zeblo; vrnil se je bolj mrtev kot živ zelo utrujen, izčrpan
    ♦ 
    adm. mrtva tipka tipka, pri kateri se znak odtisne, a se voz ne premakne; agr. mrtvi inventar orodje, stroji; mrtva prst spodnja plast zemlje brez humusa in živih organizmov; mrtvica; avt. mrtvi kot prostor ob strani avtomobila, ki se v vzvratnem ogledalu ne vidi; bot. mrtva kopriva rastlina z dvoustnatimi rdečimi, belimi ali rumenimi cveti, Lamium; geogr. mrtvi rokav rokav reke s stoječo vodo; mrtva voda stoječa voda v strugi ali v rokavu; gled. mrtvi kot prostor na odru, ki se iz dvorane ne vidi; igr. mrtva karta karta, ki se pri igri ne uporabi; les. mrtva grča grča, ki ni vrasla v les; lingv. mrtvi jezik jezik, ki ga noben narod, ljudstvo več ne govori; med. mrtvi zob zob z odmrlim ali odstranjenim živcem; mrtvo cepivo cepivo, ki vsebuje mrtve mikroorganizme; klinično mrtev človek človek, pri katerem je nastopila klinična smrt; navt. mrtva bibavica bibavica z najmanjšo višinsko razliko; mrtvo morje morje z zelo dolgimi in nizkimi valovi po končanem vetru ali v veliki oddaljenosti od njega; strojn. mrtvi gib pot, ki jo opravi mehanizem, preden začne delovati; mrtva lega lega, pri kateri sta ojnica in ročica batnega stroja v eni črti; šport. mrtvi kot prostor, v katerem nasprotni igralec glede na svoj položaj lahko prestreže žogo; mrtva žoga držanje žoge po dveh nasprotnih igralcih nad tri sekunde; vet. mrtva kost grčast koščen izrastek na površini cevastih kosti; voj. mrtva straža nekdaj straža na zelo izpostavljenem, nevarnem položaju; žel. mrtvi tir opuščeni tir
    mŕtvo stil. mrtvó prisl.: njegove oči so mrtvo gledale v svet; mrtvo govoriti; roke so mu mrtvo visele ob telesu / v povedni rabi v hiši je bilo še vse temno in mrtvo
     
    kem. mrtvo žgano apno apno, žgano pri tako visoki temperaturi, da z vodo ne tvori več hidroksida
    mŕtvi -a -o sam.: ekspr. ni bilo videti ne živega ne mrtvega nikogar; pokopati mrtve; ekspr. kričati, piti, tepsti na žive in mrtve zelo; o mrtvih govôri le dobro; dan mrtvih 1. november; v spopadu je bilo veliko mrtvih; ekspr. do mrtvega se je napil, utrudil zelo; pretepsti koga do mrtvega tako, da umre; pog. na mrtvo si prizadevati zelo
     
    gozd. smolarjenje na mrtvo pridobivanje smole, po katerem je treba drevo posekati; jur. razglasiti koga za mrtvega razglasiti, da pogrešana oseba velja pravno za mrtvo; mir mrtvih pravno varstvo grobov in mrličev; rel. Kristus je vstal od mrtvih ponovno oživel
SSKJ
nabáviti -im dov. (á ȃ) oskrbeti se z blagom za prodajo, proizvodnjo, navadno v večji količini: nabaviti blago, reprodukcijski material; nabaviti in prodati
// nav. ekspr. kupiti, preskrbeti: nabaviti meso, mleko / nabaviti potni list
    nabávljen -a -o: prevoz nabavljenega materiala
SSKJ
nacepíti in nacépiti -im dov. (ī ẹ́) 
  1. 1. s cepljenjem, klanjem priti do določene količine česa: nacepiti drv za zimo / vsak dan nacepijo kup granitnih kock
  2. 2. nekoliko razcepiti: nacepiti palico
    nacépljen -a -o: nacepljena palica za lovljenje kač; drobna polena so samo nacepljena, debelejša pa razklana
     
    bot. dlanasto nacepljen list
SSKJ
nàdstránkarski -a -o prid. (ȁ-ȃ) ki obstaja, deluje neodvisno od političnih strank: nadstrankarski list; nadstrankarsko društvo, gibanje / zagovarjal je nadstrankarsko stališče
SSKJ
nagósto in na gósto prisl. (ọ̑) izraža razvrščenost v majhnih medsebojnih presledkih: tam stojijo hiše bolj nagosto; nagosto posajene rože / nagosto popisana stran stran, na kateri so besede, vrste tesno skupaj; z zvezdami nagosto posuto nebo / dež pada nagosto; krogle so švigale zelo nagosto
 
nar. nagosto odhajati od doma pogosto
// izraža razvrščanje v majhnih medsebojnih presledkih: nagosto saditi; žito nagosto sejati / nagosto popisati list
Število zadetkov: 331