Formulaična pravljica
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin formula tale , ki na področju literarne teorije označuje vrsto navadno ljudske pravljice, ki ima že vnaprej predvideno strukturo, vsebina pa se lahko spreminja od pripovedovalca do pripovedovalca. V strokovni literaturi sem zasledila ustreznik pravljica na formulo . Ali je poimenovanje po vašem mnenju ustrezno?
Zadetki iskanja
Terminološka
Geografija
SSKJ²
gongorízem -zma m (ī)
lit. s tropi in figurami preobloženi stil, zlasti v španski literaturi 17. stoletja:
lit. s tropi in figurami preobloženi stil, zlasti v španski literaturi 17. stoletja:
Jezikovna
»Goriška brda« in »Brda« ter »Sončevi« in »sončni« žarki
V literaturi sem zasledila različno rabo pisanja začetnice kraja: Goriška Brda (nekateri avtorji pišejo besedo Brda z veliko, drugi z malo začetnico) in me zanima kaj je prav. Poleg tega sem zaznala, da nekateri pišejo sončev žarek, drugi sončni žarek in celo v nekaterih primerih Sončev z veliko začetnico. Kaj je torej pravilno?
Terminološka
Gorska vojaška topografska karta
Na Ministrstvu za obrambo smo v letih 2014 in 2015 za potrebe Slovenske vojske in vseh drugih, ki opravljajo naloge v gorskem svetu v okviru sistema zaščite in reševanja in pomoči (Civilna zaščita, Gorska reševalna služba), izdali Vojaško topografsko planinsko karto JULIJSKE ALPE – VZHOD 1 : 25.000 (2014) in Vojaško topografsko planinsko karto JULIJSKE ALPE – ZAHOD 1 : 25.000 (2015). Navedeni topografski karti se v več elementih razlikujeta od klasičnih turističnih planinskih kart, ker sta prilagojeni slovenskim vojaškim in Natovim standardom. V oktobru 2015 smo prejeli elektronsko sporočilo strokovnjaka z Inšpektorata Republike Slovenije za obrambo, ki je izrazil odločno nestrinjanje s poimenovanjem karte, saj je po njegovem mnenju pojem planina predviden za označitev območja v gorskem svetu in visokogorju, kjer se pase živina. Po njegovem mnenju bi bil pravilen slovenski izraz vojaška gorska topografska karta . Poudaril je tudi, da se v Slovenski vojski za vse, kar je povezano z gorami, uporablja pridevnik gorski .
Na Ministrstvu za obrambo smo v letih 2014 in 2015 za potrebe Slovenske vojske in vseh drugih, ki opravljajo naloge v gorskem svetu v okviru sistema zaščite in reševanja in pomoči (Civilna zaščita, Gorska reševalna služba), izdali Vojaško topografsko planinsko karto JULIJSKE ALPE – VZHOD 1 : 25.000 (2014) in Vojaško topografsko planinsko karto JULIJSKE ALPE – ZAHOD 1 : 25.000 (2015). Navedeni topografski karti se v več elementih razlikujeta od klasičnih turističnih planinskih kart, ker sta prilagojeni slovenskim vojaškim in Natovim standardom. V oktobru 2015 smo prejeli elektronsko sporočilo strokovnjaka z Inšpektorata Republike Slovenije za obrambo, ki je izrazil odločno nestrinjanje s poimenovanjem karte, saj je po njegovem mnenju pojem planina predviden za označitev območja v gorskem svetu in visokogorju, kjer se pase živina. Po njegovem mnenju bi bil pravilen slovenski izraz vojaška gorska topografska karta . Poudaril je tudi, da se v Slovenski vojski za vse, kar je povezano z gorami, uporablja pridevnik gorski .
SSKJ²
govorjênje -a s (é)
glagolnik od govoriti: govorjenje mu škoduje; slišati je bilo govorjenje in smeh; izražati misli z govorjenjem; zbudilo ga je glasno, mrmrajoče govorjenje ljudi; ima svoj način govorjenja / jezilo ga je govorjenje tega gizdalina; duhovito govorjenje; nizkotno, robato govorjenje / o literaturi je bilo mnogo govorjenja / dogodek je povzročil veliko govorjenja po mestu
glagolnik od govoriti: govorjenje mu škoduje; slišati je bilo govorjenje in smeh; izražati misli z govorjenjem; zbudilo ga je glasno, mrmrajoče govorjenje ljudi; ima svoj način govorjenja / jezilo ga je govorjenje tega gizdalina; duhovito govorjenje; nizkotno, robato govorjenje / o literaturi je bilo mnogo govorjenja / dogodek je povzročil veliko govorjenja po mestu
Svetokriški
hemoris hemoris: kadar zhloveka pizhi kazha Hemoris im. ed. imenouana, ſturij zhloveku krijvavi put potiti (II, 557) V dostopni literaturi ni najti kače, ki bi se tako imenovala. Poimenovanje pa ima za koren nedvomno gr. αἵμα ‛kri’.
Svetokriški
Herkules -lusa m osebno lastno ime Herkules: Hercules im. ed. sa vola ſvoje lube je bil ſvoje oroshje prozh djal, inu eno preſelzo vſel ǀ Hercules im. ed. Celticus pak, leta je bil sgruntal, inu sazhel dellat tryak is teh ſtrupenih kazh ǀ kakor de bi glavo imèli s'shelesa, roke kakor Herkules im. ed. ǀ Philoſtratus pishe od Herculusa rod. ed. ǀ nikar vshe kakor Zverglzy zhes Herculusa tož. ed., temuzh kakor eni ſtrashni Riſsy, inu groſovitni Lintvorni 1. Hêrkules, lat. Herculēs, gr. Ἡρακλῆς, bajeslovni junak; → Alcid 2. V dostopni literaturi ni zaslediti nobenega Herkulesa s prilastkom Keltski.
SSKJ²
himêra -e ž (ȇ)
v grški mitologiji bitje z levjo glavo, kozjim trupom in zmajevim repom: motiv himere v antični literaturi / himere na gotski cerkvi; pren., ekspr. včasih je razločno zaznaval rast oblastniške himere v sebi in v tovariših
v grški mitologiji bitje z levjo glavo, kozjim trupom in zmajevim repom: motiv himere v antični literaturi / himere na gotski cerkvi; pren., ekspr. včasih je razločno zaznaval rast oblastniške himere v sebi in v tovariših
Celotno geslo
ePravopis
Hitomaro
Predlog
Hitomara samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
japonski pesnik
IZGOVOR: [hitomáro], rodilnik [hitomára]
BESEDOTVORJE: Hitomarov
SSKJ²
hodíti hódim nedov., hójen (ī ọ́)
1. premikati se s korakanjem: hodi že brez bergel; ljudje so brezbrižno hodili mimo bogate izložbe; dve dobri uri sem hodil od doma do mesta; hodil je okrog hiše in gledal v razsvetljena okna; hoditi skozi gozd; hoditi ob berglah, ob palici, z berglami, s palico, pog. po berglah; hoditi po blatu, po cesti; si že kdaj hodil po tej poti; hoditi po napeti vrvi; hoditi s hitrimi, s kratkimi, z drobnimi, s težkimi koraki; gosi hodijo druga za drugo; drobno, lepo, nerodno, počasi, ritensko hoditi; jezno, ponosno hoditi; gugaje se hoditi; komaj je hodil, tako je bil slab; hoditi navkreber; hoditi sem ter tja po sobi; hodi kakor po jajcih s previdnim, mehkim stopanjem; hodi ko polž zelo počasi / akrobat hodi po rokah / ekspr. ves dan so mimo hodili koraki / naša mala že hodi zna hoditi / cele dneve brez cilja hodi okrog / hoditi po dveh, po štirih (nogah); hoditi po prstih / brezoseb. po tem delu parka se hodi, zato je brez trave in rož / z notranjim predmetom to pot sem že velikokrat hodil; pren. kod so takrat hodile tvoje misli
// opravljati določeno pot, potovati: koliko časa si hodil do nas; človek, ki hodi po svetu, se marsičesa nauči; danes si pa dolgo hodil iz šole; srečno hodi / hoditi iz kraja v kraj / tod doslej še nisem hodil tu doslej še nisem bil; pren. pismo je hodilo tri dni
2. večkrat opraviti kako pot: pogosto hodi čez mejo; ob nedeljah hodi na izlete; na Krko hodi ribe lovit; skozi vrata hodijo ven in noter; vsako jutro hodi v cerkev; vsako pomlad je hodil po svetu za delom; hoditi z avtobusom, z vlakom, peš v službo; vsak večer mu prinaša hrano, da mu ni treba hoditi domov; nar. hoditi k nogam hoditi peš
// z oslabljenim pomenom izraža, da se osebek ukvarja z delom, dejavnostjo, ki jo nakazuje določilo
a) zlasti z glagolskim samostalnikom: hoditi na sezonsko delo, na plese, na božjo pot, na predavanja, na sestanke, na sprehode, na tlako; redno hodi na zdravniške preglede; hoditi v službo, v šolo; hoditi po plesih, po veselicah / hoditi k ljubici; hoditi na zajce; hoditi v cerkev, v gledališče / nar. hoditi za krompirjem nakupovat krompir; hoditi po gobe, po mleko
b) z namenilnikom: hodi gledat vse filme / hoditi pod lipo se hladit; hoditi kosit, ribe lovit, pomagat obirati hmelj; hoditi pozno spat
3. pog., navadno z orodnikom biti v ljubezenskem odnosu: že tri leta hodi z njo; hodita skupaj / dolgo sta hodila, ne da bi se poročila / že hodi s fanti
4. pog., v zvezi z za prizadevati si pridobiti ljubezensko naklonjenost koga: ona hodi za drugim; že dolgo hodi za njo / že hodi za dekleti
5. ekspr., z oslabljenim pomenom, s predložnim povedkovim določilom izraža, da je osebek oblečen, obut, kot nakazuje določilo: pri nas ni navade, da bi pozimi ženske hodile brez pokrivala; poleti hodi brez srajce; hodi v hlačah, v razcapanih oblekah; hodi lepo oblečen / hoditi v črnem v črni, žalni obleki; hoditi v svili
// ekspr., z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža, da je osebek v stanju, razpoloženju, kot ga nakazuje določilo: hoditi bos, razoglav; hodi zamišljen, žalosten
6. ekspr., v zvezi s pot in prilastkom ravnati, delovati tako, kot nakazuje določilo: hoditi po čudnih, po krivih, po napačnih potih; hoditi po izhojeni, po samostojni, po srednji poti / knjiž., z notranjim predmetom: hoditi nova pota; mož zna hoditi svojo lastno pot; hodi svoja pota ni dovzeten za vplive
7. iti:
a) v zanikanem velelniku: ne hodi blizu psa; v mraku naj otroci ne hodijo sami iz hiše; ne hodi nocoj od doma, z doma, proč / mladost, ne hodi iz srca
b) ekspr., z modalnim izrazom: ne kaže mi hoditi tja; kaj bi hodil tjakaj; kam bosta hodila, saj dežuje kot iz škafa / še na pamet mu ni hodilo kaj takega prišlo
c) nar., kot velelnik: s poti mi hodi; hodimo spat pojdimo; hodi sem pridi
// nar., v medmetni rabi izraža začudenje, zavrnitev: hodi, hodi, neumnež
● pog. vsak mesec mi hodi premalo denarja zmanjkuje mi ga, imam ga premalo; na starost je hodil od hiše do hiše, ekspr. od praga do praga beračil; star. hoditi od Poncija do Pilata poskušati urediti kako stvar v najrazličnejših uradih, pri najrazličnejših odgovornih ljudeh; pog. hoditi okrog dekleta prizadevati si pridobiti njeno naklonjenost; pog. hoditi okrog njega prizadevati si vplivati nanj; prizadevati si dobiti kako korist od njega; pog. k njemu hodimo na posodo pri njem si izposojamo; star. v caker hoditi imeti opravka s kom, s čim; hoditi v vas h komu v kmečkem okolju obiskovati koga, hoditi na obiske h komu; šalj. hoditi mu v zelje dvoriti njegovi ženi ali dekletu; vtikati se v zadeve, kjer ima že on svoje načrte, namene; ekspr. to mi že dolgo hodi po glavi o tem že dolgo premišljam; velikokrat se mi vsiljuje misel na to; ekspr. ne bom dovolil, da bi mi po glavi hodili da bi samovoljno, brezobzirno ravnali z menoj; ekspr. za druge hoditi po kostanj v žerjavico opravljati nevarna dela, od katerih imajo drugi koristi; ekspr. kaj bi hodil po ovinkih, kar naravnost povej ne pripoveduj tako, da se da le sklepati, kaj je glavni namen povedanega, govorjenja; vznes. bratje smo, kar nas po svetu hodi biva, živi; hodili so v gosjem redu, v gosji vrsti drug za drugim; hoditi s časom prilagajati se razmeram; biti napreden; ekspr. hodi s kokošmi spat zelo zgodaj; po svetu hoditi z odprtimi očmi dobro opažati, spoznavati stvari, pojave okrog sebe; star. hoditi za kom posnemati ga, zlasti v literaturi; ekspr. kod pa tako dolgo hodi kje je, kje se mudi, zadržuje; pog. vse mi hodi narobe, navzkriž povzroča težave; umrli hodi nazaj po ljudskem verovanju po smrti se pojavlja kot duh; naši in sosedovi otroci radi hodijo skupaj se družijo; hodi kakor mačka okrog vrele kaše ne upa se lotiti jedra problema; hodi kakor v sanjah je zamišljen, duševno odsoten; je domišljav, ošaben; preg. povej mi, s kom hodiš, in povem ti, kdo si človek je tak kot njegova družba
1. premikati se s korakanjem: hodi že brez bergel; ljudje so brezbrižno hodili mimo bogate izložbe; dve dobri uri sem hodil od doma do mesta; hodil je okrog hiše in gledal v razsvetljena okna; hoditi skozi gozd; hoditi ob berglah, ob palici, z berglami, s palico, pog. po berglah; hoditi po blatu, po cesti; si že kdaj hodil po tej poti; hoditi po napeti vrvi; hoditi s hitrimi, s kratkimi, z drobnimi, s težkimi koraki; gosi hodijo druga za drugo; drobno, lepo, nerodno, počasi, ritensko hoditi; jezno, ponosno hoditi; gugaje se hoditi; komaj je hodil, tako je bil slab; hoditi navkreber; hoditi sem ter tja po sobi; hodi kakor po jajcih s previdnim, mehkim stopanjem; hodi ko polž zelo počasi / akrobat hodi po rokah / ekspr. ves dan so mimo hodili koraki / naša mala že hodi zna hoditi / cele dneve brez cilja hodi okrog / hoditi po dveh, po štirih (nogah); hoditi po prstih / brezoseb. po tem delu parka se hodi, zato je brez trave in rož / z notranjim predmetom to pot sem že velikokrat hodil; pren. kod so takrat hodile tvoje misli
// opravljati določeno pot, potovati: koliko časa si hodil do nas; človek, ki hodi po svetu, se marsičesa nauči; danes si pa dolgo hodil iz šole; srečno hodi / hoditi iz kraja v kraj / tod doslej še nisem hodil tu doslej še nisem bil; pren. pismo je hodilo tri dni
2. večkrat opraviti kako pot: pogosto hodi čez mejo; ob nedeljah hodi na izlete; na Krko hodi ribe lovit; skozi vrata hodijo ven in noter; vsako jutro hodi v cerkev; vsako pomlad je hodil po svetu za delom; hoditi z avtobusom, z vlakom, peš v službo; vsak večer mu prinaša hrano, da mu ni treba hoditi domov; nar. hoditi k nogam hoditi peš
// z oslabljenim pomenom izraža, da se osebek ukvarja z delom, dejavnostjo, ki jo nakazuje določilo
a) zlasti z glagolskim samostalnikom: hoditi na sezonsko delo, na plese, na božjo pot, na predavanja, na sestanke, na sprehode, na tlako; redno hodi na zdravniške preglede; hoditi v službo, v šolo; hoditi po plesih, po veselicah / hoditi k ljubici; hoditi na zajce; hoditi v cerkev, v gledališče / nar. hoditi za krompirjem nakupovat krompir; hoditi po gobe, po mleko
b) z namenilnikom: hodi gledat vse filme / hoditi pod lipo se hladit; hoditi kosit, ribe lovit, pomagat obirati hmelj; hoditi pozno spat
3. pog., navadno z orodnikom biti v ljubezenskem odnosu: že tri leta hodi z njo; hodita skupaj / dolgo sta hodila, ne da bi se poročila / že hodi s fanti
4. pog., v zvezi z za prizadevati si pridobiti ljubezensko naklonjenost koga: ona hodi za drugim; že dolgo hodi za njo / že hodi za dekleti
5. ekspr., z oslabljenim pomenom, s predložnim povedkovim določilom izraža, da je osebek oblečen, obut, kot nakazuje določilo: pri nas ni navade, da bi pozimi ženske hodile brez pokrivala; poleti hodi brez srajce; hodi v hlačah, v razcapanih oblekah; hodi lepo oblečen / hoditi v črnem v črni, žalni obleki; hoditi v svili
// ekspr., z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža, da je osebek v stanju, razpoloženju, kot ga nakazuje določilo: hoditi bos, razoglav; hodi zamišljen, žalosten
6. ekspr., v zvezi s pot in prilastkom ravnati, delovati tako, kot nakazuje določilo: hoditi po čudnih, po krivih, po napačnih potih; hoditi po izhojeni, po samostojni, po srednji poti / knjiž., z notranjim predmetom: hoditi nova pota; mož zna hoditi svojo lastno pot; hodi svoja pota ni dovzeten za vplive
7. iti:
a) v zanikanem velelniku: ne hodi blizu psa; v mraku naj otroci ne hodijo sami iz hiše; ne hodi nocoj od doma, z doma, proč / mladost, ne hodi iz srca
b) ekspr., z modalnim izrazom: ne kaže mi hoditi tja; kaj bi hodil tjakaj; kam bosta hodila, saj dežuje kot iz škafa / še na pamet mu ni hodilo kaj takega prišlo
c) nar., kot velelnik: s poti mi hodi; hodimo spat pojdimo; hodi sem pridi
// nar., v medmetni rabi izraža začudenje, zavrnitev: hodi, hodi, neumnež
● pog. vsak mesec mi hodi premalo denarja zmanjkuje mi ga, imam ga premalo; na starost je hodil od hiše do hiše, ekspr. od praga do praga beračil; star. hoditi od Poncija do Pilata poskušati urediti kako stvar v najrazličnejših uradih, pri najrazličnejših odgovornih ljudeh; pog. hoditi okrog dekleta prizadevati si pridobiti njeno naklonjenost; pog. hoditi okrog njega prizadevati si vplivati nanj; prizadevati si dobiti kako korist od njega; pog. k njemu hodimo na posodo pri njem si izposojamo; star. v caker hoditi imeti opravka s kom, s čim; hoditi v vas h komu v kmečkem okolju obiskovati koga, hoditi na obiske h komu; šalj. hoditi mu v zelje dvoriti njegovi ženi ali dekletu; vtikati se v zadeve, kjer ima že on svoje načrte, namene; ekspr. to mi že dolgo hodi po glavi o tem že dolgo premišljam; velikokrat se mi vsiljuje misel na to; ekspr. ne bom dovolil, da bi mi po glavi hodili da bi samovoljno, brezobzirno ravnali z menoj; ekspr. za druge hoditi po kostanj v žerjavico opravljati nevarna dela, od katerih imajo drugi koristi; ekspr. kaj bi hodil po ovinkih, kar naravnost povej ne pripoveduj tako, da se da le sklepati, kaj je glavni namen povedanega, govorjenja; vznes. bratje smo, kar nas po svetu hodi biva, živi; hodili so v gosjem redu, v gosji vrsti drug za drugim; hoditi s časom prilagajati se razmeram; biti napreden; ekspr. hodi s kokošmi spat zelo zgodaj; po svetu hoditi z odprtimi očmi dobro opažati, spoznavati stvari, pojave okrog sebe; star. hoditi za kom posnemati ga, zlasti v literaturi; ekspr. kod pa tako dolgo hodi kje je, kje se mudi, zadržuje; pog. vse mi hodi narobe, navzkriž povzroča težave; umrli hodi nazaj po ljudskem verovanju po smrti se pojavlja kot duh; naši in sosedovi otroci radi hodijo skupaj se družijo; hodi kakor mačka okrog vrele kaše ne upa se lotiti jedra problema; hodi kakor v sanjah je zamišljen, duševno odsoten; je domišljav, ošaben; preg. povej mi, s kom hodiš, in povem ti, kdo si človek je tak kot njegova družba
- hodé zastar.:
hode ni dobro jesti
- hodèč -éča -e:
poslušal ga je, hodeč iz kota v kot; star. videl ga je ob bregu hodečega; pokonci hodeč človek; sam.: črepinje na tleh so nevarnost za hodeče
Terminološka
Hoja po traku
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin slackline , ki označuje obliko rekreacije, pri kateri gre za lovljenje ravnotežja na traku, napetem med dvema opornima točkama, npr. drevesoma. V slovenskih besedilih se za omenjeno dejavnost najpogosteje uporablja termin hoja po traku , ki pa po mojem mnenju ne označuje pojma dovolj natančno, saj ne gre le za hojo, temveč lahko tudi za izvajanje različnih trikov na traku. Poleg tega bi vas prosil za pomoč pri oblikovanju terminov za različne podtipe obravnavane dejavnosti. Za izvajanje trikov na traku se v angleščini uporablja termin trickline , za hojo po traku, ki je napet nad vodo, waterline , za hojo po traku na veliki višini pa highline . Ali bi bilo ustrezno, če bi termin hoja po traku zamenjali s terminom balansiranje na traku oziroma ravnoteženje na traku ? Ali bi bili za povezane angleške termine slackline , slackliner, slackline community ustrezni slovenski termini balansa , balanser , skupnost balanserjev ?
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin slackline , ki označuje obliko rekreacije, pri kateri gre za lovljenje ravnotežja na traku, napetem med dvema opornima točkama, npr. drevesoma. V slovenskih besedilih se za omenjeno dejavnost najpogosteje uporablja termin hoja po traku , ki pa po mojem mnenju ne označuje pojma dovolj natančno, saj ne gre le za hojo, temveč lahko tudi za izvajanje različnih trikov na traku. Poleg tega bi vas prosil za pomoč pri oblikovanju terminov za različne podtipe obravnavane dejavnosti. Za izvajanje trikov na traku se v angleščini uporablja termin trickline , za hojo po traku, ki je napet nad vodo, waterline , za hojo po traku na veliki višini pa highline . Ali bi bilo ustrezno, če bi termin hoja po traku zamenjali s terminom balansiranje na traku oziroma ravnoteženje na traku ? Ali bi bili za povezane angleške termine slackline , slackliner, slackline community ustrezni slovenski termini balansa , balanser , skupnost balanserjev ?
Celotno geslo
Etimološki
hráber -bra prid.
Celotno geslo
Etimološki
hȓt -a m
Jezikovna
Imena jogijskih asan in položajev
V knjigi Joga v vsakdanjem življenju in na spletu opažam različne zapise poimenovanj jogijskih asan in položajev -- glede zapisa z veliko/malo začetnico, pisanja skupaj/narazen in zapisovanja glasov s črkami oz. prečrkovanja, npr.
- Viparitkarni mudra
- Viparita karani mudra
- Viparita Karani mudra
- viparitkarni mudra
in
- Khatu Pranam
- katupranam
Takih primerov je še veliko.
Prosim vas za mnenje o tem, kateri zapisi so z vidika Slovenskega pravopisa najustreznejši.
Svetokriški
Imperfektus en lep navok nam da Imperfectus im. ed. (I/2, 77) V dostopni literaturi ni najti avtorja s takim imenom. Morda je mišljeno neko nedokončano delo, prim. lat. imperfectus ‛nedovršen’.
Terminološka
Implantiranje
Angleški termin implantation v farmacevtski strokovni literaturi prevajamo kot implantacija , npr. pasta za implantacijo (ang. implantation paste) , verižica za implantacijo (ang. implantation chain ) , suspenzija za implantacijo (ang. implantation suspension ). Ker v Formulariumu Slovenicumu navajamo nekatere druge postopke za aplikacijo zdravila, kot na primer infundiranje ali injiciranje (kar je po SSKJ glagolnik od injicirati ), nas zanima, ali je pravilno implantacija ali implantiranje .
Angleški termin implantation v farmacevtski strokovni literaturi prevajamo kot implantacija , npr. pasta za implantacijo (ang. implantation paste) , verižica za implantacijo (ang. implantation chain ) , suspenzija za implantacijo (ang. implantation suspension ). Ker v Formulariumu Slovenicumu navajamo nekatere druge postopke za aplikacijo zdravila, kot na primer infundiranje ali injiciranje (kar je po SSKJ glagolnik od injicirati ), nas zanima, ali je pravilno implantacija ali implantiranje .
Terminološka
Indolentni karcinom prostate
Prosim vas za nasvet oz. mnenje glede uporabe besede indolenten v besedni zvezi indolentni karcinom prostate , ki označuje karcinom z nizkim biološkim potencialom in praviloma ne napreduje do stopnje, ki bi ogrozila zdravje ali življenje bolnika. Pripravljam namreč doktorsko disertacijo, ki v naslovu vsebuje tudi zvezo ocena indolentnosti karcinoma prostate , univerzitetna komisija za potrditev naslova disertacije pa je predlagala zamenjavo besede indolenten z ustrezno slovensko, vendar sam nisem našel ustreznega in smiselnega nadomestila, poleg tega pa se beseda indolenten pojavlja že v SSKJ2 v terminološkem gnezdu z oznako medicinsko: med. indolentne otekle bezgavke 'bezgavke, ki ne povzročajo bolečin, neboleče bezgavke'.
Prosim vas za nasvet oz. mnenje glede uporabe besede indolenten v besedni zvezi indolentni karcinom prostate , ki označuje karcinom z nizkim biološkim potencialom in praviloma ne napreduje do stopnje, ki bi ogrozila zdravje ali življenje bolnika. Pripravljam namreč doktorsko disertacijo, ki v naslovu vsebuje tudi zvezo ocena indolentnosti karcinoma prostate , univerzitetna komisija za potrditev naslova disertacije pa je predlagala zamenjavo besede indolenten z ustrezno slovensko, vendar sam nisem našel ustreznega in smiselnega nadomestila, poleg tega pa se beseda indolenten pojavlja že v SSKJ2 v terminološkem gnezdu z oznako medicinsko: med. indolentne otekle bezgavke 'bezgavke, ki ne povzročajo bolečin, neboleče bezgavke'.
Jezikovna
Industrija 4.0 v besedilu z veliko ali malo začetnico?
Prevajam precej besedil iz nemščine o Industriji 4.0. V slovenski literaturi nekateri v besedilu pišejo ta pojem z veliko začetnico, nekateri z malo. Kaj svetujete vi?
SSKJ²
inklinácija -e ž (á)
1. knjiž. nagnjenje, teženje: dijakova izredna inklinacija k literaturi; inklinacija k uživanju alkoholnih pijač / inklinacija k tej bolezni je podedovana nagnjenost, dovzetnost / razlog za njegovo inklinacijo k tej nazorski skupini ni znan usmerjenost
2. knjiž. nagnjenost, naklon: inklinacija pobočja, terena
3. fiz., navadno v zvezi magnetna inklinacija odklon magnetne igle od vodoravne smeri: izmeriti magnetno inklinacijo
1. knjiž. nagnjenje, teženje: dijakova izredna inklinacija k literaturi; inklinacija k uživanju alkoholnih pijač / inklinacija k tej bolezni je podedovana nagnjenost, dovzetnost / razlog za njegovo inklinacijo k tej nazorski skupini ni znan usmerjenost
2. knjiž. nagnjenost, naklon: inklinacija pobočja, terena
3. fiz., navadno v zvezi magnetna inklinacija odklon magnetne igle od vodoravne smeri: izmeriti magnetno inklinacijo
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- ...
- 13
- Naslednja »
Število zadetkov: 253
Dostopnost