Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo NESSJ
brzen2
Celotno geslo Pohlin
dešter [dẹ́štǝr] pridevnik

ljubek, čeden

Jezikovna
Dovršni glagol pri prepovedih

Zanima me, kako je z rabo dovršnega glagola pri zanikanem velelniku. Nekaj sem o tem brala v Slovenski slovnici (2000) na straneh 397 in 519, vendar nisem mogla razbrati, kakšna so trenutna priporočila glede tega. Osebno imam občutek, da je dovršnik v določenih primerih bolj naraven in ustrezen. To je seveda samo občutek, zato bi prosila, da malo bolj obširno razložite, kako je rabo dovršnega in nedovršnega glagola v zanikanih velelnikih in ali so kakšne pomenske razlike.

SSKJ²
drážesten -tna -o prid. (ā)
knjiž. ljubek, privlačen: dražestne jamice na licih; dražestno dekle / ekspr. imela je dražestno obleko / dražestne podobe iz mladosti
    drážestno prisl.:
    dražestno se nasmehniti
Celotno geslo eSSKJ
dúo dúa samostalnik moškega spola [dúo]
    1. glasbena zasedba, sestavljena iz dveh glasbenikov, navadno instrumentalistov
      1.1. skladba za to zasedbo
    2. skupina dveh oseb, ki pri čem sodelujeta, imata skupno vlogo, cilj; SINONIMI: duet
STALNE ZVEZE: duo sistem, klavirski duo
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Duo) iz it. duo, prvotno ‛dva’ - več ...
SSKJ²
fléten -tna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
pog. čeden, ljubek: nekoč je bila fletna; fletno dekle / kako si fletna, kadar si dobre volje
// prijeten, zabaven: škoda, da ga ne poznaš, prav fleten človek je / naučil nas je fletno igro
    flétno prisl.:
    to si pa že tako fletno povedal / v povedni rabi pri vas je pa fletno
SSKJ²
flétkan -a -o prid. (ẹ̑)
pog., ekspr. čeden, ljubek: bila je prav fletkan deklič / moja mucka je bila tako fletkana
Celotno geslo eSSKJ
glodálec glodálca; in glodávec samostalnik moškega spola [glodáləc glodáu̯ca] tudi [glodáləc glodálca]
    sesalec s štirimi podaljšanimi sekalci, ki jih mora zaradi stalne rasti nenehno obrabljati; primerjaj lat. Rodentia
ETIMOLOGIJA: ↑glodati
Celotno geslo Etimološki
graciọ̑zen -zna prid.
Celotno geslo eSSKJ
klobúček klobúčka samostalnik moškega spola [klobúčək]
    1. navadno ekspresivno klobuk, zlasti manjši
      1.1. kar spominja na manjši klobuk
    2. navadno ekspresivno zgornji, širši del gobe na vrhu beta, zlasti manjši
      2.1. navadno ekspresivno tak del gobe kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: ↑klobuk
Celotno geslo eSSKJ
kúžek kúžka samostalnik moškega spola [kúžək]
    1. ekspresivno pes, zlasti manjši; SINONIMI: navadno slabšalno cucek, navadno ekspresivno psiček, navadno slabšalno ščene
    2. igrača, ki predstavlja psa; SINONIMI: psiček
    3. navadno slabšalno kdor je pretirano pohleven, ubogljiv, vodljiv ali se mu to pripisuje
FRAZEOLOGIJA: kot kužek, kot polit kužek, slediti komu kot kužek
ETIMOLOGIJA: ↑kuža
Celotno geslo Etimološki
ljȗb ljūba prid.
Pleteršnik
ljubankast, adj. = ljubek, ljubezniv, Dict.
Pleteršnik
ljúbčək, ljúbčič, ljúbəc, ljúbək (dodatek k slovarju) (nam. ljȗb-).
SSKJ²
ljúbek -bka -o prid., ljúbkejši (ū)
ki daje zaradi svoje prikupnosti, lahkotnosti, nežnosti prijeten videz: ljubek otrok; ljubek psiček; dekle je zelo ljubko / ljubka oblekica / ekspr. ljubke jamice na licih
● zastar. ljubko vino okusno, dobro
    ljúbko prisl.:
    ljubko se smehljati; ljubko urejena sobica
    ♦     glasb. ljubko označba za izraz izvajanja grazioso
Pravopis
ljúbek -bka -o; -ejši -a -e (ú; ú) ~ otrok
ljúbkost -i ž, pojm. (ú; ȗ)
Celotno geslo Sinonimni
ljúbek -bka -o prid.
ki zaradi svoje prikupnosti, lahkotnosti, nežnosti prijetno učinkuje
SINONIMI:
prisrčen, knj.izroč. dražesten, neknj. pog. fleten, neknj. pog., ekspr. fletkan, star. ljubezniv, pog. lušten, pog. luštkan, knj.izroč. mičen, zastar. miloviden, ekspr. sladek, ekspr. srčkan
Pleteršnik
ljȗbək,* -bka, m. der Liebling, C.; božji ljubki, Ravn.
Pleteršnik
ljúbək, -bka, adj. lieblich, wunderlieb, graziös, Cig., Jan., Cig. (T.); — hs.
SSKJ²
ljubeznív -a -o prid., ljubeznívejši (ī í)
1. ki ima, kaže do ljudi zelo naklonjen čustveni odnos: fant je mlad, čeden in ljubezniv; to je ljubezniva ženska / prodajalka je ljubezniva do kupcev; ta zdravnik ni ljubezniv z bolniki / bil nam je ljubezniv vodnik in učitelj / kot vljudnostna fraza: hvala, zelo ste ljubeznivi; bodite tako ljubeznivi in me peljite k njemu; ta gospod je bil tako ljubezniv, da nam je že vse razkazal
// ki vsebuje, izraža naklonjen čustveni odnos: govoriti z ljubeznivim glasom; pozdraviti z ljubeznivim nasmehom; ljubezniv pogled; ljubeznive besede; njeno ljubeznivo vedenje / kot vljudnostna fraza odzvali se bomo vašemu ljubeznivemu vabilu
// ekspr., v povedni rabi ki izkazuje osebi drugega spola ljubezen, naklonjenost: njegovo dekle ni bilo več tako ljubeznivo z njim
2. star. ljubek, privlačen: to je res ljubezniv otrok; rad ogledujem vas cvetečelične, ljubljanske, ljubeznive gospodične! (F. Prešeren) / ko se je zasmejala, so se ji na licih naredile ljubeznive jamice
3. knjiž., ekspr. mil, prijeten: ljubezniva pomlad, zarja
4. zastar., z dajalnikom ljub, drag: vsem je bil ljubezniv / v nagovoru: ljubeznivi moj mož; ljubeznive bralke
    ljubeznívo 
    1. prislov od ljubezniv: zelo ljubeznivo govori z njim; ljubeznivo se nasmehniti, sprejeti koga; ljubeznivo mu je vse razložil; ljubeznivo krotek pogled
    2. v povedni rabi izraža pohvalo, odobravanje: ljubeznivo je bilo od njega, da je pomagal / elipt., kot vljudnostna fraza res ljubeznivo od vas, da ste me obiskali
Število zadetkov: 39