Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Etimološki
poljúben -ūbna prid.
Pravopis
poljubíti in poljúbiti -im dov.; drugo gl. ljubiti (í/ȋ/ú ú; í/ȋ/ȗ ȗ) koga/kaj ~ dekle, otroka; poljubiti komu kaj ~ gostiteljici roko
poljubíti se in poljúbiti se -im se (í/ȋ/ú ú; í/ȋ/ȗ ȗ) z/s kom večkrat se poljubiti z dekletom; ~ ~ s kom za slovo
Pleteršnik
poljúbiti, -im, vb. pf. 1) zu lieben anfangen, C.; ne da bi mi bili Boga ljubili, samuč da je on nas poljubil, Krelj; — 2) abstreicheln, liebkosen, Rez.-C.; — 3) einen Kuss geben, küssen, Mur., Cig., Jan., Kast., Kor.-Kres (V. 312.), nk.; p. koga v lice, p. komu roko, Cig., nk.; Al' boš me poljubil? Poljubi me prav! Npes.-Schein.; — 4) p. se (tudi: vb. impf.) belieben; (po nem.); prim. ljubiti 4).
Celotno geslo Pohlin
poljubiti se [poljubīti se poljúbi se] nedovršni glagol

biti pripravljen kaj storiti; ljubiti se; hoteti

PRIMERJAJ: ljubiti se

SSKJ²
preglobòk -ôka -o prid. (ȍ ó)
1. preveč globok: jarek je preglobok; pregloboka jama / pregloboka voda / preglobok vrez
2. ekspr. zelo občuten, zelo doživet: globoka, pregloboka ljubezen, žalost
    preglobôko prisl.:
    pregloboko ljubiti; pregloboko vdihniti; zašel je pregloboko v gozd
    ●     šalj. pregloboko je pogledal v kozarec opil se je
Pravopis
preglobôko nač. prisl. (ó) ~ se potopiti; poud. ~ ljubiti |zelo|; šalj. ~ pogledati v kozarec |opiti se|
SSKJ²
pregnáti -žênem dov., stil. preženó (á é)
1. prisiliti koga, da zapusti določen kraj, prostor: veliko naših ljudi so med vojno pregnali; pregnali so jih v Srbijo; pregnati v taborišča
// narediti, povzročiti, da kdo zapusti določen kraj, prostor; odgnati: pregnati radovedneže / mrak jo je pregnal od okna / pregnali so ga od doma nagnali
// ekspr. narediti, da česa ni več: veter je kmalu pregnal meglo; hrup je pregnal tišino
2. narediti, povzročiti, da kaj pri kom preneha obstajati, ne nastopi: skušal mu je pregnati strah, žalost; pregnati si bolečine s tabletami / curek mrzle vode mu je hitro pregnal spanec; le s težavo si je pregnala žalostne misli; s pesmijo si prežene skrbi / ni si dala pregnati dobre volje vzeti
3. nav. ekspr. z gonjenjem, podenjem zelo utruditi, izmučiti: ne poganjaj tako, da ne boš konja pregnal; živina se mu je pregnala
● ekspr. ne ve, kako naj si prežene čas naredi, da bo hitro minil; ekspr. dolgčas si je pregnala z branjem nehala se je dolgočasiti; ekspr. ne more je pregnati iz srca pozabiti; jo nehati ljubiti
    pregnáti se ekspr.
    s čezmernim delom, prizadevanjem se zelo utruditi, izmučiti: zbolel je, ker se je pregnal; pregnati se z delom, učenjem; z zidavo hiše se je pošteno pregnal
    pregnán -a -o
    1. deležnik od pregnati: pregnan sovražnik; pregnan od težkega dela; biti pregnan z doma, na tuje; pregnana živina
    2. knjiž. pretiran, čezmeren: pregnana pohvala; pregnano navdušenje / ta cena je pregnana previsoka; prisl.: pregnano kritizirati kaj
SSKJ²
pregorèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́) ekspr.
1. preveč goreč, navdušen: pregoreč zagovornik kake teorije / pregoreče besede
2. zelo goreč, navdušen: bil je njen pregoreč občudovalec
    pregoréče prisl.:
    pregoreče ljubiti
Pravopis
preljubíti in preljúbiti -im dov.; drugo gl. ljubiti (í/ȋ/ú ú; í/ȋ/ȗ ȗ) neobč. koga/kaj Preljubil je mnoge ženske ljubil
Pleteršnik
presŕčən, -čna, adj. 1) zu herzlich; — überaus herzlich; presrčno ljubiti, objeti koga; — herzgeliebt, Cig.; — 2) zu herzhaft; — überaus herzhaft.
Pleteršnik
prestáti, I. -stojím, vb. pf. 1) eine Zeit stehend zubringen; več časa je preklečal na kolenih, kakor prestal na podplatih, Jurč.; Nič ne spim, ne ležim, Na pragu prestojim, Npes.-K.; — Bestand behalten: da svet prestoji, je mnogih delov potreba, Ravn.; — 2) ausstehen, ertragen, aushalten; nesrečo lahko prestoji, kateri na njo čaka, Kast.; vse stori, vse prestoji, Škrb.-Valj. (Rad); rad prestojim bolečine, Ravn.-Valj. (Rad); prestojim jaz hodbo (= hojo), oča moj, ogr.-Valj. (Rad); — II. -stȃnem vb. pf. 1) ertragen, aushalten; tega ne prestanem! — 2) aufhören, Cig., Jan., Krelj; ne prestani! Dalm.; naj prestane srditost med nami! kajk.-Valj. (Rad); nikdar ne prestane dobro činiti, kajk.-Valj. (Rad); Tebe prestal sem ljubiti, Levst. (Zb. sp.); p. od lajanja, Vrt.; p. od molitve, kajk.-Valj. (Rad).
Prekmurski
prevnóžati se -am se nedov. upirati se, ne ljubiti se: delo, 'ze te prvi dén sze ji je prevnô'zalo, i povr'zti je je stela KAJ 1870, 142
Celotno geslo Etimološki
prijȃtelj -a m
Celotno geslo Etimološki
prījati -am nedov.
Celotno geslo Kostelski
prijati gl. goditi, ljubiti, pasati, tekniti
Celotno geslo Etimološki
prijázen -zna prid.
Pravopis
priljubíti in priljúbiti -im dov.; drugo gl. ljubiti (í/ȋ/ú ú; í/ȋ/ȗ ȗ) komu koga/kaj ~ učencem matematiko
priljubíti se in priljúbiti se -im se (í/ȋ/ú ú; í/ȋ/ȗ ȗ) komu ~ ~ ljudem; priljubiti se pri kom ~ ~ ~ sosedih
Celotno geslo Frazemi
prôstor Frazemi s sestavino prôstor:
bòj za prôstor pod sóncem, bojeváti se za [svój] prôstor pod sóncem, boríti se za [svój] prôstor pod sóncem, dobíti manévrski prôstor, dobíti [svój] prôstor pod sóncem, dopúščati manévrski prôstor, iméti manévrski prôstor, iméti [svój] prôstor pod sóncem, iskánje prostóra pod sóncem, iskáti [svój] prôstor pod sóncem, izkorístiti manévrski prôstor, manévrski prôstor, nájti [svój] prôstor pod sóncem, ní prostóra za kóga/kàj kjé, odpírati manévrski prôstor, povéčati manévrski prôstor, prôstor pod sóncem, razšíriti manévrski prôstor, zmánjšati manévrski prôstor, zóžiti manévrski prôstor
SSKJ²
ráčiti -im nedov. in dov. (á ȃ)
zastar., z nedoločnikom, spoštljivo milostno, dobrohotno kaj delati: račil ga je počastiti z obiskom / račite stopiti v mojo skromno hišo
    ráčiti se 
    ljubiti se: ni se mu račilo iti / prigriznite, če se vam rači
Prekmurski
ráčiti se -im se nedov. ljubiti se, hoteti se: Csi znás, ino sze ti rácsi, zaszükaj sze KOJ 1845, 37; da sze nyima od szamoga veszeljá narácsi gucsati AIP 1876, br. 10, 7; Nisterim sze je rácsilo, v radgonszko lutheránszko molitvárniczo notri poglednoti KOJ 1914, 122
Število zadetkov: 118