Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
ábota -e ž (á)
star. nespamet, neumnost: takšna ljubosumnost je največja abota; človeška neumnost in abota / pooseb. abota abotna!
Celotno geslo eSSKJ16
ajfranje -a (ajfranje, ajfrajne, ajfrane, ajfrajnje) samostalnik srednjega spola
1. ekspresivno velika, močna jeza; SODOBNA USTREZNICA: srd
2. občutek nezadovoljstva, da kdo ima, je deležen česa, kar si osebek želi; SODOBNA USTREZNICA: ljubosumje, zavist
3. bojazen koga, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe; SODOBNA USTREZNICA: ljubosumje, ljubosumnost
4. velika toplota, ki jo (ob močnem gorenju) oddaja ogenj; SODOBNA USTREZNICA: vročina
FREKVENCA: 20 pojavitev v 6 delih
Pravopis
čŕv -a m živ. (ȓ) ~ leze; poud. ~ ljubosumnosti |ljubosumnost|; poud. biti za koga samo ~ |nepomemben, neznaten|; pojm. imeti ~a na prstu |vnetje|
SSKJ²
glódati -am tudi glójem, tudi glôdati -am nedov., glódaj glódajte tudi glóji glójite tudi glôdaj glôdajte tudi glodájte; tudi glodála (ọ́; ó)
1. z zobmi odlamljati v majhnih kosih: pes je ves čas glodal kost; miš gloda korenine; glodal je staro, suho skorjo kruha / v drevesu je glodal črv / voda gloda breg izpodjeda, odnaša; pren. glodala jo je skrivna bolezen; hišo je glodal zob časa
2. ekspr. povzročati neugoden, navadno duševni občutek: glodala sta ga dvom in obup; gloda ga zavest krivde; ljubosumnost ji gloda dušo; za prazen nič se gloda; kes ga je glodal kot črv; brezoseb. neprestano ji je glodalo v srcu / čutil je, kako mu lakota gloda po drobovju
3. ekspr. dalj časa, navadno slabo govoriti o čem: vsa soseska je vneto glodala ta dogodek / zlobni jeziki glodajo kar naprej
    glodajóč -a -e:
    glodajoč črv; glodajoča bolečina; glodajoča skrb
SSKJ²
grísti grízem nedov. (í)
1. drobiti z zobmi: gristi bonbone, meso, orehe; nič ne grize, kar celo požira; težko grize, ker ima slabe zobe
// zasajati zobe v kaj, zlasti v zadregi, jezi: premišljal je, kaj bi napisal, in grizel svinčnik; grizel si je ustnice / dušila je solze in si grizla nohte
2. rad napadati z zobmi: sosedov pes grize / konji so hrkali in se grizli / bolhe me grizejo pikajo; pren., ekspr. žena ga neprestano grize, zakaj je to storil; še vedno se grizejo med seboj zaradi dediščine
3. povzročati neprijeten, pekoč občutek: cestni prah je grizel v oči / ekspr. mraz me je vedno huje grizel
4. ekspr. vznemirjati, mučiti: grize ga ljubosumnost in negotovost; vem, da jo nekaj grize; skrb ga neprestano grize; grizel se je zaradi sinovega neuspeha
5. ekspr. prodirati v kaj trdega: sveder grize v beton; reka se grize v živo skalo / tovornjak se je grizel v klanec s težavo pomikal naprej
● ekspr. vest ga grize ima neugoden duševni občutek zaradi zavesti krivde; ekspr. rad grize besede rad išče v govorjenju, pripovedovanju drugačen smisel, kot v njem je; ekspr. dve uri smo grizli kolena hodili v hudo strmino; preg. pes, ki laja, ne grize človek, ki veliko govori ali grozi, ne naredi hudega
    grizóč -a -e:
    grizoč travno bilko, je stopal po stezi; zbudil ga je grizoč mraz
Pravopis
grísti grízem nedov. -i -ite, -óč; grízel -zla, gríst, grízen -a; grízenje; (grìst/gríst) (í) koga/kaj ~ meso; Bolhe me ~ejo pikajo; ~ si ustnice; poud.: ~ kolena |hoditi v hudo strmino|; Ljubosumnost ga ~e |muči, vznemirja|; poud. gristi v kaj Sveder ~e ~ beton |prodira|; poud. Mraz ~e |povzroča neprijeten, pekoč občutek|
grísti se grízem se (í) Konji se ~ejo; poud. gristi se v kaj Reka se ~e v živo skalo |se zajeda|; Tovornjak se ~e v klanec |se počasi premika|; poud. ~ ~ zaradi neuspeha |mučiti se, vznemirjati se|
SSKJ²
láva1 -e ž (ā)
1. žareča tekoča snov iz zemeljske notranjosti, ki predre zemeljsko skorjo in se razlije po površju: lava teče po pobočju; ognjenik bruha lavo; ljubosumnost je bruhnila na dan kakor lava; divja množica se vali kakor lava / strjena lava / žareča lava
2. ekspr., z rodilnikom velika količina česa premikajočega se: nezadržna lava demonstrantov; lava sovražne vojske je dosegla mejo
SSKJ²
ljubosúmen -mna -o prid. (ú ȗ)
1. ki čuti bojazen, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe: ljubosumen mož; njegova žena je zelo ljubosumna; bolestno ljubosumen / mož je bil ljubosumen na soseda čutil je bojazen, da bi mu sosed odvzel ljubezen, naklonjenost žene
// ki vsebuje, izraža ljubosumnost: ljubosumni pogledi
2. v povedni rabi, v zvezi z na ki čuti nezadovoljnost zaradi uspehov, prednosti koga: biti ljubosumen na svoje tovariše / ljubosumen je na njihove uspehe
    ljubosúmno 
    1. prislov od ljubosumen: ljubosumno opazuje njeno vedenje
    2. ekspr. izraža veliko zavzetost, skrbnost: ljubosumno varovati svoje pravice
Pravopis
ljubosúmen -mna -o; -ejši -a -e (ú ȗ ú; ú) ~ mož; ljubosumen na koga/kaj biti ~ ~ svoje tovariše
ljubosúmnost -i ž, pojm. (ú)
Celotno geslo Etimološki
ljubosúmen -ȗmna prid.
SSKJ²
ljubosúmnja -e ž (ū)
zastar. ljubosumnost, ljubosumje: njegova jeza izvira iz ljubosumnje
SSKJ²
ljubosúmnost -i ž (ú)
1. bojazen koga, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe: ljubosumnost ga muči; vzbuditi v ženi ljubosumnost; neutemeljena ljubosumnost; ekspr. črv ljubosumnosti; bolan od ljubosumnosti / umor iz ljubosumnosti
2. nezadovoljnost zaradi uspehov, prednosti koga: poklicna ljubosumnost; ljubosumnost med kolegi
Celotno geslo Sinonimni
ljubosúmnost -i ž
1.
bojazen koga, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebepojmovnik
SINONIMI:
ljubosumje, ekspr. črv ljubosumnosti, zastar. ljubosumnja
2.
nezadovoljnost zaradi uspehov, prednosti kogapojmovnik
SINONIMI:
Pleteršnik
ljubosúmnost, f. die Eifersucht, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
SSKJ²
materínji -a -e prid. (ȋ)
star. materinski, materen: materinja ljubosumnost
♦ biol. materinja celica materinska celica
SSKJ²
mazohístičen tudi masohístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na mazohizem: mazohističen užitek; mazohistično nagnjenje / mazohistična ljubosumnost
    mazohístično tudi masohístično prisl.:
    mazohistično poglabljati svojo bolečino
SSKJ²
napotíti in napótiti -im, tudi napotíti -ím tudi napótiti -im dov., napóti; napótil (ī ọ́; ī í; ọ̑)
1. pokazati pot, smer: napotili so ga proti severu; kažipot jih je napotil na grad; napotiti na glavno cesto
2. dati komu v določenih okoliščinah pojasnilo, nasvet, kam naj gre: ker niso imeli nobene proste sobe več, so ga napotili v drug hotel / zdravnik je napotil bolnika v bolnišnico
3. knjiž. povzročiti, da kdo kaj naredi: k uboju ga je napotila ljubosumnost; objava v časopisu ga je napotila k taki odločitvi / ekspr. kaj te je napotilo k meni pripeljalo, privedlo
    napotíti se in napótiti se, tudi napotíti se, tudi napótiti se
    oditi, odpraviti se: napotil se je v mesto; po dolgem času se je spet napotil domov
SSKJ²
nèumésten -tna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
neprimeren: neumestna pripomba, šala; njegovo vprašanje je bilo v tistem razpoloženju zelo neumestno / njegova ljubosumnost je bila neumestna neupravičena
SSKJ²
oráti ôrjem in órjem nedov., ôrji orjíte; orál (á ó, ọ́)
1. rahljati zemljo s plugom: orati ledino, njivo; ekspr. orati v mokrem ko so tla mokra, vlažna; orati in branati / orati za pšenico za setev pšenice; orati za setev / orati prvo brazdo / globoko, plitvo orati
// ekspr., v zvezi orati ledino prvi delati na kakem področju: v kritiki orje ledino / povsod je treba še orati ledino / orati ledino znanosti
2. z oranjem spravljati iz zemlje: orati krompir
3. ekspr. delati brazdi podobne zareze: letala orjejo nebo; parnik orje morje / race orjejo s kljuni po blatu rijejo / po obrazu mu orjejo kaplje potu močno tečejo
4. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža intenzivnost obstajanja česa: ljubosumnost orje v njem / težke misli mu orjejo po glavi
● ekspr. z njim težko orje sodeluje, shaja; ekspr. ne jezikaj, drugače bova orala boš kaznovan, tepen
Pravopis
otélovski -a -o (ẹ̑) ~a ljubosumnost
Število zadetkov: 31