Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
izmíšljati se -am si tudi zmíšljati si -am si nedov. (í) 
  1. 1. z razmišljanjem oblikovati, ustvarjati: izmišljati si imena za nove pojme / vedno si izmišlja izgovore / star. izmišljati pesmi pisati pesmi, pesniti
  2. 2. v mislih oblikovati, ustvarjati
    1. a) kar v resničnosti ne obstaja: izmišljati si strahove; izmišljati si vse mogoče
    2. b) kar ne ustreza resnici: povej, kako je bilo, in si ne izmišljaj; ljudje si izmišljajo hude stvari o njem
  3. 3. nav. ekspr. imeti, izražati želje, ki so navadno neprimerne, neuresničljive: kar naprej si izmišlja, pog. se izmišlja, kaj bi jedel
SSKJ
izmodrováti -újem tudi zmodrováti -újem dov. (á ȗ) 
  1. 1. nav. ekspr. z modrovanjem, razmišljanjem priti do česa: modroval je, izmodroval pa ni ničesar / iron. poglejte, kaj so izmodrovali naši teoretiki / bomo že kaj izmodrovali, da bo prav si bomo že kaj izmislili
    ●     star. marsikako so izmodrovali o letini rekli, povedali
  2. 2. zastar. izmodriti: izkušnje so ga izmodrovale; ljudje se nočejo izmodrovati
SSKJ
izmŕtje -a s (ȓ) zastar. izumrtje: ljudje so bili obsojeni na izmrtje
SSKJ
iznevídeti -im in znevídeti -im dov. (í ȋ) nar. zahodno začutiti nenaklonjenost, odpor do koga: zaradi surovosti so ga ljudje iznevideli
SSKJ
izobílje -a s (ȋ) 
  1. 1. stanje, za katero je značilen obstoj velike količine materialnih dobrin: v deželi vlada izobilje / živeti v izobilju; ekspr. ti ljudje se kopljejo v izobilju
    ●     imeti vsega v izobilju zelo veliko
  2. 2. knjiž., z rodilnikom velika količina, množina: izobilje proizvodov
SSKJ
izoblíčiti -im dov. (í ȋ) knjiž.  
  1. 1. izoblikovati, izdelati: izobličiti kip / dramatik je izobličil svoje osebe z veliko natančnostjo / dokončno izobličiti svoje stališče
  2. 2. izmaličiti: bolezen mu je izobličila obraz / ljudje so dogodek izobličili po svoje
    izoblíčiti se 
    1. 1. nastati, razviti se: iz otroka se je izobličilo zrelo dekle
    2. 2. pokazati se v obrisih: iz megle se je izobličil steber
    izoblíčen -a -o: iz gline izobličen obraz; premalo izobličene osebe
SSKJ
izobrázba -e ž (ȃ) 
  1. 1. kar se pridobi z izobraževanjem: imeti pomanjkljivo izobrazbo; pridobivati si izobrazbo s šolanjem in branjem / manjka mu glasbena, jezikovna izobrazba; humanistična izobrazba ki obsega področje kulture in umetnosti; klasična izobrazba ki temelji zlasti na znanju klasičnih jezikov in kulture; politehnična izobrazba ki obsega teoretično in praktično poznavanje osnov tehnike; splošna izobrazba ki obsega osnove z vseh glavnih področij človekove dejavnosti; strokovna izobrazba / njegova vsestranska izobrazba ni bila dovolj upoštevana izobraženost, razgledanost
    // stopnja glede na opravljeno šolanje v določenem šolskem sistemu: navesti v prošnji izobrazbo; stopnja izobrazbe; predpis o minimalni izobrazbi za določena delovna mesta / nižja ali osnovnošolska, srednja ali srednješolska, visoka ali visokošolska izobrazba; ima nepopolno srednjo izobrazbo / šolska izobrazba
  2. 2. glagolnik od izobraziti ali izobraževati:
    1. a) naloga zavoda je izobrazba kadrov za gospodarstvo; skrbeti za izobrazbo žensk; pravica do izobrazbe / vzgoja in izobrazba v predšolski dobi izobraževanje
    2. b) potrebna je izobrazba okusa
    3. c) izobrazba zemeljskih plasti
      ●       redko ljudje renesanse niso priznali druge izobrazbe razen antične kulture
      ♦       šol. formalna izobrazba ki jo izkazuje spričevalo določene šole; priznana izobrazba ki se prizna na osnovi izkušenj brez ustreznega šolanja
SSKJ
izpodríniti -em in spodríniti -em dov. (í ȋ) 
  1. 1. s svojo težo, prostornino odstraniti kaj in zavzeti isti prostor: para izpodrine zrak; ladja izpodrine 15.000 ton vode / izpodriniti koga s sedeža
  2. 2. nav. ekspr. s silo, z zvijačo spraviti koga z določenega mesta, položaja in ga sam zasesti: mladi ljudje so hoteli izpodriniti starejše; izpodrinil ga je pri dekletu; v službi so ga izpodrinili
  3. 3. začeti se uporabljati namesto česa, kar je bilo do takrat navadno, v rabi: avtomobili so izpodrinili poštne vozove; slovenščina je izpodrinila nemški jezik iz uradov
SSKJ
izpopolníti in izpopólniti -im tudi spopolníti in spopólniti -im [u̯n] dov. (ī ọ́) 
  1. 1. narediti kaj bolj popolno, dovršeno: izpopolniti izdelke; izpopolniti delovni postopek; izpopolniti stroj; ti aparati so se zadnja leta zelo izpopolnili / z novimi odkritji se je predstava o vesolju izpopolnila / izpopolniti izbiro povečati jo z novimi izdelki, boljšo kakovostjo
  2. 2. dodati manjkajoče, nadomestiti: izpopolniti zalogo / z izdajo tega učbenika so izpopolnili vrzel v stroki
  3. 3. z dodatnim izobraževanjem doseči večjo strokovnost, večje znanje: izpopolniti znanje na seminarju; strokovno izpopolniti kadre; izpopolniti se v glasbi, stroki; izpopolnil se je na praksi v tujini
    izpopolníti se in izpopólniti se tudi spopolníti se in spopólniti se postati boljši, popolnejši, zlasti v moralnem pogledu: ljudje so se v teh letih izpopolnili; prizadeva si, da bi izpopolnil samega sebe
    izpopólnjen tudi spopólnjen -a -o: izpopolnjen stroj / izpopolnjena izdaja učbenika
SSKJ
izprazníti in izprázniti -im tudi sprazníti in sprázniti -im dov. (ī á) 
  1. 1. napraviti, da v čem ni več določene stvari, vsebine: izprazniti poštni nabiralnik, posodo, satje; vse žepe je izpraznil, a ključa ni našel; rezervoar se je izpraznil
    ●     evfem. ponoči so izpraznili blagajno ukradli denar iz blagajne; ekspr. v mestu so mu kar precej izpraznili denarnico potrošil je precej denarja; ekspr. proti njemu je izpraznil pet strelov izstrelil; ekspr. pred prazniki so ljudje skoraj izpraznili trgovine pokupili skoraj vse blago
    ♦     elektr. izprazniti akumulator porabiti shranjeno električno energijo
    // izpiti, popiti: izpraznili so nekaj buteljk vina; izprazniti kozarec na dušek, v dušku
  2. 2. izločiti blato, seč: izprazniti črevo, mehur / pog., ekspr. izpraznil se je kar pred vrati opravil potrebo; se izbruhal
  3. 3. narediti, da kdo odide, zapusti kak kraj, prostor: izprazniti dvorano, postajo; proti večeru se je mesto izpraznilo / med racijo so izpraznili pol mesta odpeljali, zaprli; do nedelje je treba izprazniti stanovanje oditi iz njega z vsemi premičninami
    izprazníti se in izprázniti se tudi sprazníti se in sprázniti se postati prost, nezaseden: v podjetju se je izpraznilo nekaj mest; v kratkem se bo izpraznilo mesto tajnika
    ●     ekspr., redko zdaj je vrsta na tebi, da se izprazniš rečeš, poveš vse
    izpráznjen tudi spráznjen -a -o: izpraznjen akumulator; izpraznjena posoda; izpraznjeno službeno mesto
SSKJ
izranžírati -am dov. (ȋ) žarg., žel. dati, izločiti iz prometa: izranžirali so nekaj vagonov
    izranžíran -a -o: izranžirano vozilo / ekspr. to so stari, izranžirani ljudje
SSKJ
izrodíti se -ím se dov., izródil se (ī í) 
  1. 1. biol. spremeniti se na slabše glede na organ, organizem ali vrsto organizmov: sadno drevje, krompir se izrodi; njihov rod se je izrodil
  2. 2. spremeniti se na slabše sploh: disciplina se je izrodila; njihova vera se je izrodila v fanatizem; izrodili so se v zagrizene privržence boja
  3. 3. redko prenehati roditi: rodila je deset otrok, pa se še ni izrodila / maline se izrodijo v osmih letih
    // izčrpati se: zemlja se je izrodila
    izrodíti spremeniti na slabše: čas lahko izrodi najboljša prizadevanja
    izrojèn -êna -o: izrojen krompir; izrojeni ljudje; izrojena rastlina, živalska vrsta; njive so izrojene
    ♦     med. izrojene celice celice, pri katerih je oblika, presnova ali delovanje nenormalno
SSKJ
izrojênec1 -nca m (é) knjiž. izrojeno bitje: ta mladič je izrojenec
// slabš. nemoralen, pokvarjen človek: to so slabi ljudje, izrojenci
SSKJ
izseljeváti -újem nedov. (á ȗ) povzročati, da kdo zapusti svoje bivališče: okupatorji so naše ljudi zapirali in izseljevali; izseljevati stranke iz hiše
    izseljeváti se zapuščati svoje bivališče: ljudje so se začeli izseljevati / kmečko prebivalstvo se izseljuje v mesta; množično se izseljevati v tujino
SSKJ
izstrádati -am dov., tudi izstradála (á) nav. ekspr. z odtegovanjem hrane povzročiti, da se kdo zelo izčrpa, oslabi: zapornike so izstradali; izstradati do smrti; v dveh mesecih internacije se je dodobra izstradal
    izstrádan -a -o: izstradan človek; ljudje so izstradani in onemogli; ves izstradan je
SSKJ
iztegováti -újem in stegováti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. spravljati v položaj, ko sosednji deli med seboj ne tvorijo kota: iztegovati nogo v kolenu; iztegovati prste, roko / ptica izteguje perutnice
    // s prislovnim določilom dajati, imeti v takem položaju v določeni smeri: slepec je hodil počasi in iztegoval roke predse / ekspr.: drevesa iztegujejo veje na pot; iz doline se iztegujejo stranske dolinice
  2. 2. delati, povzročati, da pride kaj v čim večjo, največjo dolžino: iztegoval je vrat, da bi videl čez druge; mišice se krčijo in iztegujejo / vol je iztegoval hrapavi jezik / ekspr. samo leži in se izteguje po postelji se preteguje
    // s predlogom, v zvezi iztegovati roko, roke z iztegovanjem roke, rok
    1. a) prizadevati si doseči, prijeti kaj: iztegoval je roke proti njemu, da bi ga dosegel in dvignil; iztegovati roko po kozarcu
    2. b) izražati željo po čem: otrok izteguje roke k materi; iztegovala je roke za njim in jokala
      ●       nizko ko se bo izvedelo, bodo ljudje spet iztegovali jezike opravljali, obrekovali; evfem. iztegovati prste po tujem imetju krasti; ekspr. vse življenje je služil, na starost pa izteguje roko berači; ekspr. kar naprej izteguje vrat, odkod bo kdo prišel radovedno gleda, opazuje
    iztegujóč in stegujóč -a -e: iztegujoč roke, mu je tekel naproti
SSKJ
iztrpéti -ím dov., tudi iztŕpel; iztrpljèn (ẹ́ í) vznes. umreti: sredi pomladi je iztrpel
    iztrpéti si ekspr.  s trpljenjem, napornim delom priti do česa: sedanje blagostanje so si ljudje iztrpeli; prim. strpeti
SSKJ
izumírati -am nedov. (ī ȋ) 
  1. 1. približevati se prenehanju obstajanja zaradi manjšanja števila predstavnikov: posamezni rodovi izumirajo; nekatere rastlinske in živalske vrste hitro izumirajo
    ●     ekspr. v zadnjem času izumirajo cele vasi postajajo prazne, nenaseljene zaradi smrti, odhajanja prebivalcev
    // ekspr. približevati se prenehanju obstajanja sploh: nekateri poklici izumirajo
  2. 2. redko množično umirati: ljudje so izumirali za kugo
    izumirajóč -a -e: izumirajoče navade; izumirajoče živali
SSKJ
izvésten -tna -o prid. (ẹ̄) zastar.  
  1. 1. neki, nekateri, določen: izvestni ljudje se zavzemajo za to / do izvestne mere si ga lahko privoščiš
  2. 2. neizpodbiten, nedvomen: izvestna resnica; izvestno spoznanje
    izvéstno prisl.: knjiga bo izvestno kmalu izšla / v povedni rabi izvestno je, da bo to njim v korist
SSKJ
izzváti -zôvem dov., izzvál (á ó) 
  1. 1. z ravnanjem, govorjenjem namenoma povzročiti, da kdo reagira drugače kot v normalnih okoliščinah: izzvali so ga, pa se je moral braniti / izzvati koga na boj / izzvati koga k debati, polemiki
  2. 2. biti neposredni vzrok, razlog, da se kaj pojavi, nastane: njegove izjave so izzvale jezo, odpor; odločitev vlade je izzvala demonstracije, proteste; udarec je izzval ostro bolečino / izzvati prepir, pretep
    // povzročiti, da se kaj pojavi, nastane: ljudje velikokrat sami izzovejo nesrečo / s svojim pripovedovanjem je želela izzvati sočustvovanje vzbuditi
    ♦     jur. izzvati prstne odtise napraviti jih vidne
    izzván -a -o: smeh je bil izzvan; izzvana izjava
    ♦     med. izzvani splav splav, ki ga nosečnica želi in se opravi s človeškim posegom
Število zadetkov: 1034