Zadetki iskanja
Pleteršnik
pristáti, prístojim, vb. impf. wohl anstehen, passen: stori, kar tebi dobro pristoji, Trub.; oblecite, kar sem Vam prinesel: rad bi videl, kako Vam bode pristalo, Str.; Kako ljubo ji pristoji jeza! Str.; pristoji mu, es steht ihm gut, BlKr.; tudi: p. se, Trub.; pesti, ki bi se pristale bolj kaki gospodični, LjZv.; — sich schicken, sich geziemen: škofu pristoji, Dalm.; kakor (zvestemu meščanu) pristoji, rok. iz 16. stol.; tebi ne pristoji tako govoriti, Levst. (Nauk); tudi: p. se, C., kajk.-Valj. (Rad); ne pristoji se, es geziemt sich nicht, Dict.; — zustehen: to meni ne pristoji, das steht nicht mir zu, Krelj; okrajnemu oblastvu pristoji, lov dajati v zakup, Levst. (Nauk); pristoji mu pravica, naslov mu pristoji (gebürt ihm), DZ., Cig. (T.); — (dazu) gehören: vsi ljudje pristoje v to občestvo ("gmajno"), Krelj; te dve njivi pristojita k mojemu zemljišču, Levst. (Nauk); sem pristoji, hieher gehört, Erj. (Torb.); — (als Eigenthum) gehören: to meni pristoji, das gehört mir, Levst. (Nauk); — prim. pristojati.
Pleteršnik
privrẹ́ti 1., -vrèm, vb. pf. siedend, sprudelnd, wallend hervorkommen, hervorströmen; voda je privrela izpod skale; — herbeiströmen (o ljudeh); od vseh strani so ljudje privreli.
Pleteršnik
Pleteršnik
razdẹjáti, -dẹ̑jem, -dẹ́nem, vb. pf. 1) auseinanderlegen, auseinanderthun; r. obleko (aufknöpfen), Rez.-C.; razdejan, ordnungslos, Cig.; — 2) zerstören, Cig., Jan., M., Dalm., Krelj, nk.; hudobni ljudje razdenejo mesto, Škrinj.-Valj. (Rad); Madjanci vse razdenejo, kamor so prišli, Ravn.-Valj. (Rad); Jeruzalem so razdejali, Dol.-Levst. (Zb. sp.).
Pleteršnik
razkrȃpljati, -am, vb. impf. ad razkropiti; zerspritzen: kri r., Let.; — r. se, sich zerstreuen, auseinandergehen, Zora; ljudje se razkrapljajo, Bes.
Pleteršnik
razletẹ́ti se, -ím se, vb. pf. 1) auseinanderfliegen, zerstieben; mladiči so se razleteli; — pleva se z gumna razleti, Dalm.; denar se brž razleti; — sich verlieren: ljudje so se razleteli, Zilj.-Jarn. (Rok.); — in Stücke fliegen, zerspringen, platzen, explodieren; puška se je razletela; — 2) recht ins Laufen kommen: konji so se razleteli, Svet. (Rok.).
Pleteršnik
razmíkati, -mȋkam, -čem, I. vb. impf. ad razmekniti; auseinanderrücken; — r. se, auseinanderrücken (intr.); cestišče se razmika (weicht aus), Levst. (Cest.); — sich verbreiten, Jan.; ljudje se množijo in po zemlji razmikajo, Ravn.; — II. vb. pf. razmȋkati, -am, zerzupfen, zerzausen, Mur., Cig., C.; razmikan, zerzaust, C.
Pleteršnik
raztépsti, -tépem, vb. pf. 1) auseinanderschlagen; volno r., die Wolle zerklopfen; jajca r., Eier abrühren, abquirlen; — zerprügeln, zerbleuen; ves hrbet sem mu raztepel s palico; — zerschlagen: palico sem raztepel na njem; — 2) verstreuen, verschleudern; veliko zrnja pri mlatvi r.; veliko knjig se je razteplo in pogubilo; — verschwenden: kakor dobljeno, tako raztepeno, wie gewonnen, so zerronnen, Mur.; — zerstreuen: r. sovražnika, Jan.; r. se, sich zerstreuen, zerstieben; ljudje so se raztepli na vse strani.
Pleteršnik
rę̑d, rę̑da, redȗ, m. 1) die Ordnung, Meg., Guts., Mur., Cig., Jan., nk.; v r. dejati, spraviti, ordnen; v r. postaviti, regeln, v nov r. p., neu regeln, Levst. (Nauk); po redu, in der Ordnung, Dalm.; po redu vse zložiti, Krelj; to ni po redu! = zur Ordnung! Levst. (Nauk); črez red, wider die Ordnung, ogr.-C.; — dnevni r., die Tagesordnung, Cig., Jan., nk.; vozni r., die Fahrordnung, Cig., nk.; opravilni r., die Geschäftsordnung, Cig., Jan., DZ., nk.; = poslovni r., DZ.; — s čudnim redom, wunderbarerweise, ogr.-C.; — rokavici si nista v red (sind nicht paar), Cig.; k redu (kredi), bereit, fertig, M., C.; večerja je k redu, kola so k redu (kredi), vzhŠt.; k redu (kredi) imeti, bereit halten, ogr.-Valj. (Rad); — 2) die Reihe: med redi (redmi) hiš (hiž) so ceste, ogr.-Valj. (Rad); v r. postaviti, in einer Reihe aufstellen, Levst. (Zb. sp.); — die Zeile, Cig.; — die Reihenfolge, Cig., Jan., Cig. (T.); z redom, nach der Reihe, ogr.-C.; po redu, der Reihe nach, nacheinander; štiri mesece po redu, Trub.; tri leta po redu, Dalm.; besedni red, die Wortfolge, Cig., Jan., Cig. (T.); — z reda = s kraja (= der erste beste), Cig.; — 3) = red f., der Grasschwaden, nav. pl. redovi, Gor.; — 4) das Stockwerk, ogr.-C.; hiše (hiže) na dva reda, ogr.-Valj. (Rad); — 5) die Classe, nk.; — die Fortgangsclasse, nk.; — der Rang, Cig., Jan., Dalm.; ljudje vsakega reda, Menschen jedes Standes, Cig. (T.); — vsi redi (Chöre) izvoljenih angelcev, Guts. (Res.); — 6) der Orden, Meg., Guts., Cig., Jan., nk.; meniški, viteški r., Cig.; der Orden (als Auszeichnung), Cig., Jan., nk.; — die priesterliche Weihe: (duhovne) rede deliti, ordinieren, Jan. (H.); — 7) die rechte Zeit: vaš red je tukaj, Dalm.; še nẹ́ red, Dalm.; končani so bili, preden je bil red, Dalm.; kadar je bilo red, Trub.-Mik.; pred redom, vor der Zeit, vorzeitig, Dalm., Hren-Cig.; pri redu, zur rechten Zeit ("beizeiten"), Boh., Meg., Trub., Dalm.; — 8) (petred, šestred itd. = petdeset, šestdeset itd. Guts.; petrdo, sedentrdo, osentrdo, [nam. pet redov itd.?] Guts. [Res.]-Mik.).
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
shȃjati se, -am se, vb. impf. ad sniti se; 1) zusammenkommen, sich zusammenfinden: pod lipo se shajajo možaki; sich versammeln: ljudje se že shajajo pred cerkvijo; s. se s kom, mit jemandem Zusammenkünfte haben; — vse se shaja v to, alles kommt darauf hinaus, Cig.; — 2) sich ergehen, Jan.; Notri se shaja Marko mlad, Npes.-Vraz.
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
Pleteršnik
skorən, -rna, adj. schnell, eifrig, fleißig, C.; (— hitzig, streng, schlimm, C.; skorni ljudje, hitzige, schlimme Leute, Npes.-Vraz; übermüthig, Fr.-C.; trotzig, boshaft, C.; — skorna zima, strenger Winter, C.; — tudi: skuren, C.).
Pleteršnik
slaboúmən, -mna, adj. beschränkt am Verstande, borniert, Cig. (T.); slaboumni ljudje, Slom.; — schwachsinnig, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.).
Pleteršnik
služábən, -bna, adj. 1) dienstbar, dienend, Dienst-, Cig., Jan., M.; služabni duhovi, dienstbare Geister, Trub., Krelj; služabni ljudje, Dienstleute, Jan., Bas., Jurč.; vojvode, gospodje, služabni ljudje (Amtsleute), Trub.; služȃbni red, die Dienstbotenordnung, Jan.; služabna pisava, der Amtsstil, DZ.; služabne dolžnosti, Amtspflichten, Levst. (Pril.); služabna družina, die Dienstboten, Jurč.; — saj sem jaz tebe iz služabne hiše odrešil (aus dem Hause der Knechtschaft), Dalm.; — 2) = postrežen, Dict.
Pleteršnik
sǫ̑rta, f. 1) die Sorte, die Art; vsake sorte ljudje, allerhand Leute: danes imate zverino ustreljeno od sorte (von jeder Gattung), Lašče-Levst. (Rok.); dobre sorte biti, von gutem Geschlecht sein, Lašče-Levst. (Rok.); — 2) psovka: ti grda sorta ti! (prim. bav. du geschlecht du nichtsnutziges!) Lašče-Levst. (Rok.).
Pleteršnik
splésti, splétem, vb. pf. 1) zusammenflechten; tri bekove šibe s. v korobač; konju rep s.; — flechtend verfertigen, flechten; s. venec; kite si s.; mrežo s.; — strickend verfertigen, stricken: nogavice si s., Cig., nk.; — ersinnen, (izpl-) Cig.; ljudje so spleli, es geht das Gerede, Z.; — 2) s. dekleta, den Mädchen die Zöpfe flechten; s. se, sich die Zöpfe flechten; nisem še spletena.
Pleteršnik
spogledováti, -ȗjem, vb. impf. ad spogledati; 1) s. koga, jemanden beliebäugeln, Cig.; — 2) s. se, Blicke wechseln, kokettieren, Cig.; — ljudje se spogledujejo nad menoj, ich gebe den Leuten Ärgernis, Jan. (H.).
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- 9
- 10
- Naslednja »
Število zadetkov: 187
Dostopnost