Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
ivér2 in íver -i ž (ẹ̑; ȋ)
1. od celote ločen majhen, droben del navadno lesa: sekal je s tako silo, da so iveri letele daleč naokrog; ledne, skalne iveri; pren., knjiž. miselne iveri
2. z rodilnikom zelo majhna količina; drobec: tudi v tem je iver resnice
3. knjiž. misel, izrek: drobne iveri in sentence
● 
bibl. iver v očesu svojega bližnjega vidi, bruna v svojem pa ne vidi majhne napake drugih, svojih velikih pa ne
♦ 
les. droben del lesa določenih mer in oblik; zool. na morskem dnu živeča ploščata riba, ki ima na koži trnate izrastke, Pleuronectes flesus
Celotno geslo Kostelski
iverˈivėːr iˈvėːrė ž
Čebelarstvo
izbežíšče -a s
Terminološka
Kolesarska avtocesta
V tujini poznajo koncept t. i. hitrih kolesarskih poti (ang. cycle superhighway , cycle highway , nem. Radschnellweg ). To so poti, opremljene s signalizacijo, primerno urejene, namenjene bodisi dnevnim migrantom ali povezovanju krajev; po možnosti se stikajo z železniškimi ali avtobusnimi postajami za morebitno kombinacijo prevoza. Na slovenskih spletnih straneh sem našla še poimenovanje kolesarska hitra cesta , precej večkrat pa kolesarska avtocesta . Čeprav se mi zdi besedna zveza terminološko jasna, pa gre za protislovje, saj že samo poimenovanje nakazuje pomen 'cesta za avtomobile', po Zakonu o cestah pa ima naslednji pomen: avtocesta je državna cesta, ki je namenjena daljinskemu prometu motornih vozil in je označena s predpisano prometno signalizacijo, njen sestavni del so tudi priključki nanjo in servisne prometne površine. Zasledila sem tudi neologizem kolocesta . Glede na pogostost v rabi se nagibam h kolesarski avtocesti , zanima pa me, če je ta besedna zveza s terminološkega in semantičnega vidika sprejemljiva.
Urbanizem
kolesárska stezà -e -è ž
Terminološka
Komunikacijsko-informacijski sistem
Kakšen je pravilni zapis komunikacijsko-informacijski sistem ali komunikacijsko informacijski sistem ? Gre za sistem, ki je v Uredbi o varovanju tajnih podatkov v 3. členu definiran kot sistem, ki je namenjen varovanju tajnih podatkov in ga sestavljajo programska, strojna, komunikacijska ter druga oprema, ki deluje samostojno ali v omrežju ter je namenjena zbiranju, procesiranju, distribuciji, uporabi in drugi obdelavi podatkov v elektronski obliki.
SSKJ²
konkláve -a m (ȃ)
rel. popolnoma ločen, zaprt prostor, v katerem kardinali volijo papeža: osemdeset kardinalov se je zaprlo v konklave
// zasedanje kardinalov v tem prostoru: konklave je trajal do izvolitve papeža / ekspr. sešel se je konklave
Geologija
lagúna -e ž
Geografija
líman -a m
SSKJ²
lóčen1 -čna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na lok: tu se začne ločna krivina; ločna oblika
♦ 
grad. ločni most most, katerega glavni nosilni element je lok; ločni nosilec nosilec v obliki loka; ločna konstrukcija mostu; les. ločna žaga ročna žaga z ogrodjem v obliki loka; mat. ločna stopinja enota za merjenje dolžine loka, tristošestdeseti del krožnice
SSKJ²
lóčen2 -čna -o prid. (ọ̄; jezikosl. ọ̑)
ki loči, ločuje: ločna črta med obema deloma polotoka je severno od mesta
♦ 
jezikosl. ločno priredje priredje, v katerem se stavki med seboj izključujejo
Pravopis
lóčen1 -a -o (ọ́) Vrtovi so ~i z ograjami; nestrok. biti ~ |strok. razvezan|
lóčeni -a -o (ọ́) razpravljati o čem na ~i seji; dodatek za ~o življenje |zaradi službenih dolžnosti v različnih krajih|
lóčenost -i ž, pojm. (ọ́)
Pravopis
lóčen2 -čna -o (ọ̑)
lóčni -a -o (ọ̑) grad. ~ obok
lóčnost -i ž, pojm. (ọ́)
Pravopis
lóčen3 -čna -o (ọ́)
lóčni -a -o (ọ́; jezikosl. ọ̑) ~a črta; jezikosl. ~o priredje
Celotno geslo Sinonimni
lóčen -a -o povdk.
GLEJ SINONIM: razvezan
Celotno geslo Frazemi
lóčen Frazemi s sestavino lóčen:
lóčen od míze in póstelje
Pleteršnik
lǫ́čən 1., -čna, adj. 1) Bogen-: en lǫ̑čni streljaj daleč, Dalm.; ločna stopinja, der Bogengrad, Cel. (Geom.); — 2) geschmeidig, biegsam, Cig., Šol., C., M.; l. les, Cig.
Pleteršnik
lǫ́čən 2., -čna, adj. 1) Trennungs-: lǫ̑čni list, der Scheidebrief, Dict., Kast.; — 2) leicht zu trennen, Burg. (Rok.).
Svetokriški
ločen prid. oddaljen, ločen: je bulshi od te loterze ſe lozhit, kakor pak do vekoma lozhen im. ed. m biti od teh lubih Svetnikou, od Marie Divize (I/1, 196)
Jezikovna
Ločila v časopisnih oz. spletnih naslovih

Se sme naslove člankov na spletu pisati s klicajem?

Število zadetkov: 130