Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Svetokriški
nategniti dov. napeti, nategniti: je nategnil del. ed. m ſvoj Lok (III, 102)
Prekmurski
natégnoti -em dov. napeti, nategniti: natégne lok i czila TA 1848, 6; boj z-Czaszarom dönok natégne, v-sterom naj szrecsen bode KOJ 1848, 98
natégnjeni -a -o
1. napet, nategnjen: Vido szam vnouge loczné proti meni natégnyene KOJ 1833, V
2. potegnjen: Tigriš s čarnimi poprečnimi na tégnjenimi lišami AI 1878, 11
Prekmurski
nategǜvati -ǜjem nedov. nategovati, napenjati: Ár ovo ti neverni nategüjo lok TA 1848, 9; Pes je lanc nategüvao BJ 1886, 16
nategǜvati se -ǜjem se prizadevati si: Ár nej, liki da bi ne doſzégnoli kvám, ſze nategüjemo KŠ 1771, 546
Vorenc
nebo1 s, F22, astrum, ṡvéṡdiszhe, ali ẛnaminîe na Nebu; caelum, Nebú; chasma, reſpranîe ẛemlè, ali Neba, kakòr de bi ſe odperlu, odpertu Nebu; coelum, et caelum, Nebú; hypaethrus, -a, -um, enu pohiſhtvu pod nebam preṡ ſtréhe; iris, maura, lok na Nebu; zodiacus, ſonzhni poot na Nebi, ta kroh teh dvanaiſt ṡnamein na Nebu, en zirkel teh ṡviryn
Vorenc
oblak m, F11, caecias, en véter, kateri oblake naſe vleizhe; imbrifer, -ra, -rum, mavra, lók v'oblakih, kar deṡh pomeini; innubilus, -la, -um, innubis, -be, neoblazhnu, jaſnu, pres oblakou; innubis dies, jaſni dán preṡ oblakou; iris, -iridis, maura, lok v'oblakih; nubes, -bis, oblák; nubifugus, -gi, tá kateri oblake preganîa; nubigena, -ae, od oblakou rojen ali ſturjen; nubilus, -a, -um, temmán od oblakou; praenubilus, -a, -um, ſylnu oblazhin, inu od oblaku temmán; subnubilus, -a, -lum, enu malu oblazhin, ali s'oblaki ṡkriven
Vorenc
odpeti dov., F5, arcum remittere, lok odpuſtiti, odpèti; detendere, odpuſtiti, odpèti: tudi reſpèti; diloricare, sheléṡni gvant ſlézhi, odpeti, reſtegniti, prózh djati; refibulare, odpèti, ṡaunke reṡpeti ali reṡkleniti; retendere, kai navitiga odviti, odpustiti kai napetiga, ſpèti, odpèti
Vorenc
odpustiti2 dov., F7, arcum remittere, lok odpuſtiti, odpèti; detendere, odpuſtiti, odpèti; evergere, vodè odpuſtiti, puſtiti vodè ṡkozhiti; laxare catenas, ketine reẛveẛati, odpuſtiti; praelum remittere, preſho odviati, odpuſtiti; remittere, naṡai poſlati, odpuſtiti, odviti; retendere, kai navitiga, odvitiga odpuſtiti, kai napetiga ſpèti, odpèti
Pleteršnik
odsẹ́čən, -čna, adj. 1) odsẹ̑čni lok, der Stichbogen, der Segmentbogen, Cig. (T.); — 2) Sections-, nk.; prim. odsek 3).
Pleteršnik
pę́ga 2., f. "lesen, z desak storjen lok, potreben, kadar se nad njim zida kak nizek zvod", Lašče, Goriš.-Erj. (Torb.); = pl. pege, das Bogengerüst, der Gewölbebogen, Dict., Cig.; — prim. it. piega, der Bug.
Vorenc
pega2 ž, F3, absis, -dis, platiszhe, ali lók na kolleſu, peiga per gvèlbu; apsis, platiṡzhe ẛa kulla, ali péga, lók, inu kar je krivú, kollèṡ, okrogloſt; arcus, gvelb, lok, maura, péga, ſamoſterla
Vorenc
platišče2 s, F4, absis, -dis, platiszhe, ali lók na kolleſu, peiga per gvèlbu; apsis, platiṡzhe ẛa kulla, ali péga, lók, inu kar je krivú, kollèṡ okrogloſt; orbile rotae, platiṡzhe na koleſſi, ali okrogloſt teh platyṡzh
Celotno geslo Pohlin
poli [pólinepopoln podatek] množinski samostalnik moškega spola

lok pri mostu, tj. usločen nosilni gradbeni element z dvema opornima mestoma

Vorenc
pomeniti nedov., F11, dias, zifra, katera dvej pomeini; hecatontos, zifra, katera ſtú poméni; imbrifer, -ra, -rum, mavra, lók v'oblakih, kar deṡh pomeini; luctisonus, -a, -um, glas, kateri ṡhaloſt, ali klagovanîe pomeini; monas, zifra, katera enu poméni; ominosus, -a, -um, kar kai pomeini hudu, ali dobru; portendere, kar ṡa naprei poméni, vekſhi deil kai neſrèzhniga; praesagire, pomeiniti, ſe nadjati, vganiti; praesentire, praesentiscere, obzhutiti, pomeiniti, pozhutiti; quid sibi vult? kai pomeini? significare, pomeiniti, porozhiti; prim. pomenejoč 
Svetokriški
pravica -e ž 1. pravica: praviza im. ed. je meni lubishi, kokar vſy shazi tega ſvejtà ǀ kadar Prouiza im. ed. Nebeſka ie bila perſilena ta gmain potup poſlati ǀ de Previza im. ed. Boshja ne bo perſilena sapovedat vaſs, kakor enu nerodovitnu drivu poſekat ǀ Isvelizhani ſò ty, kateri ſò lazhni, inu sheini pravize rod. ed. ǀ en Krajl bo vezh opravil s'mezham te pravize rod. ed., KaKor s'rosho te dobrute ǀ Vy ſte bily lazhni, inu shèjni pravice rod. ed. ǀ Lok je ſpomin te oſtre Pravizhe rod. ed. ǀ nashi pravizi daj. ed. Boshy nemore obedn sadoſti ſturiti ǀ Iustinianus pak sa nar potrebnishi sposna pravizo tož. ed. ǀ blagu, kateru po pravizi mest. ed. tebi neshlishi ǀ Sveit sapovej ſe pofliſſat doſti blaga sadobit bodi vshe po pravizi mest. ed., ali po krivizi ǀ vſe Kar njemu nej po prauizi mest. ed. shlishalu nasaj poverne ǀ en Ozha je dolshan po pravici mest. ed. erbiszhino ſvojm otrokam dati ǀ nej ſo popravizi +mest. ed. sodili 2. sodna oblast: ta levu je bil vloulen, inu v'Rim pelan, de bi te ludy martral, inu tergal, kateri od pravize rod. ed. k'ſmerti ſo obſojeni bily ǀ bo ſvaril ta ſvejt sa greh, inu sa proviza tož. ed., inu sa ſodbo. Arguet mundum de peccato, de juſtitia, & de judicio ǀ Dua Stara Mosha ſta bila taiſto pred pravizo or. ed. obtoshila ǀ kadar pred pravizo or. ed. krivo prizho zhes ſuoiga blishniga govorj 3. tožba, pravda (?): Anaſſagoras pak nej hotel ene beſſede rezhi, de bi ſvojo pravizo tož. ed. pred Rihteriam naprei perneſſil ǀ ony ſe ſo poſtili oslepit skuſi shenkinge, inu priasnoſt de, nej ſo popravizi sodili, de teh vbosyh ludy pravizo tož. ed. nej ſo hoteli poshlushat, de bi ſe tem bogatim neſamirili
Svetokriški
priti -idem dov. 1. priti: vunkaj ſe je bal priti nedol. dokler vſe tihu, inu jaſsnu nej poſtalu ǀ ena preveliKa shtrajfinga ima zhes naſs prjti nedol. ǀ pred oblizhe Boshie pritè nedol. nemore ǀ imam ushe beſsedo od taiste moje priatelze, de shiher k'nij pridem 1. ed. ǀ ti jedernu v' nashyh potrebah nam napomozh pridesh 2. ed. ǀ Bug prezej v'Paradish pride 3. ed., inu Adama ijszhe ǀ Pridé 3. ed. en greshnik pred ſpovednika Nemeſtnika Boshiga ǀ vſe karkuli hudiga, inu grenkiga nam na semli nam ſe godj, vſe letu sa volo nashih grehou pridi 3. ed. ǀ obena spisha nepride +3. ed. na vasho miso de bi jo vam Bug neposlal ǀ po Dohtarja poshle, inu aku hitru napride +3. ed. ta bolni ſe jesi ǀ prideta 3. dv. dua Duhouna to Goſpo obiskat ǀ v'Cerku, gremo bolni, nasaj pridemo 1. mn. sdravi ǀ v'Cerku pred njega oblizhe pridete 2. mn. ǀ neprjdete +2. mn. v' tu nebesku Krajleſtvu ǀ kakor v'Cerku prideio 3. mn. doli sedeio ǀ prideo 3. mn. kobilize katere vſe skuſi skaklaio ǀ malu ludij njega pridejo 3. mn. gledat ǀ varvaio, de rihte negnuſne na miſo neprideio +3. mn. ǀ Moja Hzhy s' ſmertjo rinja, pridi vel. 2. ed., inu poloshi tvojo roko na njo ǀ Pridite vel. 2. mn. ſem k' meni vſi, kir ſte s' dellom, inu s' muio oblosheni ǀ en Angel s'Nebeſ je bil prishal del. ed. m pridiguat ǀ kadar spet na semlo je bil priſhal del. ed. m ǀ on ie ob pamet pershil del. ed. m, je obnoril ǀ na Puſtno Nedello je bil v' Paris pershal del. ed. m ǀ de bi k'nijm s'Nebes na semlo pershel del. ed. m ǀ kadar bi bilu terbei bi ſupet s' Nebeſſ pershu del. ed. m ǀ kateri je noter prsihal del. ed. m nej ſmel dergdam gledat temuzh nje pild ǀ de bi tem paklenskem Rasbojnikom v' peſti neprishal +del. ed. m ǀ judouska Gospoda je bila k'njemu v'puſzhavo pershla del. ed. ž ǀ bo ura prishla del. ed. ž, de ſe bodo tvoje ozhij odperle ǀ njega neſrezhna dusha ſe je lozhila, inu v'pakal priſhla del. ed. ž ǀ kadar ſo bila piſſma inu poshta persla del. ed. ž, de njega luba Mati Krajliza Blanca je umerla ǀ ſe je treſſil de bi is nebeſſ shtrajfinga Boshia zhes njega neprishla +del. ed. ž ǀ enkrat tega S: Moſha veliku Minihu je bilu priſhlu del. ed. s obijskati ǀ enkrat je bilu veliku Minihou vukupaj prishlu del. ed. s ǀ tulikain kobilz je bilu pershlu del. ed. s enkrat kadar vſhe shitu je bilu ſdrelu ǀ dua Duhouna popotna sta bila v'eno Cerku prishla del. dv. m ǀ ſta bila preposnu pershla del. dv. m ǀ ludje perzajtu ſo v'cerqvu prishli del. mn. m ǀ Angelzi ſo is Nebes doli pershli del. mn. m ǀ Nezviblaite Nem. Nem., de bi vy nepershli +del. mn. m v' nebeſſa ǀ de bi Kjekai gori naprishli +del. mn. m ǀ de bi tudi vy k'njemu neprishli +del. mn. m ǀ te strashne ſhtrajfinge ne bodo nad vaſs prishle del. mn. ž ǀ is Nebeſs bodo doli na ſemlo pershle del. mn. ž duſhe teh isvelizenih ǀ de bi kej mazhiku v' roke neprishle +del. mn. ž 2. izhajati: de bi taku rekozh ne bilu mogozhe de bi se nelubila, inu neglihala, dokler od eniga ſerza prideta 3. dv. ǀ kateri od Adama pridemo 1. mn., smò v grehij pozheti ǀ ò vy Angeli Boshy imate Mario Divizo v'Nebeſsyh pred vaſhimij ozhmy zhaſtite, inu hualite pres vſiga Konza Krajlizo Nèbeshko od Katere prideo 3. mn., inu ſe napolnio vashi troshti 3. znesti: zhe vſe Praſnike vkupaj srajtamo … pride 3. ed. 220 urr gori priti nastati: od tot je tajsti prjgvuor gori priſhal del. ed. m k sebi priti zavesti se: ſe prebudim, inu ſam k'ſebi pridem 1. ed. ǀ polè nanaglem k' ſebi pride 3. ed., tiga Viſhishiga pohleunu proſſi naprej priti 1. zdeti se: sakaj tedaj bi hotelu meni teshku naprej priti nedol. de ſim ſe perbila v' ta Kloshter ǀ zhudnu meni naprej pride 3. ed., de G. Bug sa ſnaminie tiga myru poſtavi Lok, dokler Lok je ſnaminje tiga boia, inu vojske, nikar tiga myru ǀ ſlatke nam naprej prideio 3. mn. vſe grenkusti sa Boshjo volo ǀ je bila meni naprei prishala del. ed. ž una hiſtoria, katero pishe Cæſarius ǀ ym je preteshku, inu pregrenku naprej prishlu del. ed. s ǀ lahku bi tebi naprej pershlu del. ed. s 2. priti na um, spomniti se: Sdaj meni naprej pride 3. ed. kar ſim bral od eniga Philoſopha, katiri je premishloval od kot pride, de morje 6. ur raſte, 6. ur doli Iamle ǀ Sdaj meni naprej pride, kar od Ceſsaria Nerona piſsanu najdem ven priti razvedeti se: ſe mozhnu boijva, de bi vun neprishlu +del. ed. m, de nje mosh nesvedil ǀ jest ſe boijm ene ſame rizhij, de bj vun ne prishlu del. ed. s, jest imam ushe beſsedo od taiste moje priatelze, de shiher k'nij pridem
Vorenc
puklast prid., F3, arcatus, kakòr en lok krumpaſt, puklaſt, ṡkluzhen; camelia, -ae, ena puklaſta poſſoda; gibbus, -a, -um, gibber, -a, -um, gibbosus, puklaſt, gerbaſt
Prekmurski
razlomìti -lòmim dov. razlomiti: krüh, razlomiga SM 1747, 39; i blagoſzlovivſi razlomoga je KŠ 1771, 89
razlomìti se -lòmim se zlomiti se: i lok nyihov sze razlomi TA 1848, 29
Svetokriški
raztegnjen -a prid. iztegnjen, zleknjen: kadar Syn Boshi bo s' zhlovesko naturo ſe pokril, inu na krishu perbit, inu restegnen im. ed. m kakor en Lok v' luffti ſe prikasal ǀ ga naide restegneniga tož. ed. m ži. na poſteli ǀ ſvoje Svete roke vun ſtegnene tož. mn. ž dershal ǀ JESVS dershy ſtegnane tož. mn. ž Svoje Svete Roke
Pleteršnik
ŕtast, adj. spitzig, C., nk.; rtasti lok, der Spitzbogen (arch.), Cig. (T.).
Vorenc
samostrel m, arcus, lok ẛa ſamuſter ẛa ſtreil
Število zadetkov: 74