Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar stare knjižne prekmurščine

Prekmurski
lòk -a m lok, orožje: natégne lok i czila TA 1848, 6; ti neverni nategüjejo lok TA 1848, 9
Prekmurski
natégnoti -em dov. napeti, nategniti: natégne lok i czila TA 1848, 6; boj z-Czaszarom dönok natégne, v-sterom naj szrecsen bode KOJ 1848, 98
natégnjeni -a -o
1. napet, nategnjen: Vido szam vnouge loczné proti meni natégnyene KOJ 1833, V
2. potegnjen: Tigriš s čarnimi poprečnimi na tégnjenimi lišami AI 1878, 11
Prekmurski
nategǜvati -ǜjem nedov. nategovati, napenjati: Ár ovo ti neverni nategüjo lok TA 1848, 9; Pes je lanc nategüvao BJ 1886, 16
nategǜvati se -ǜjem se prizadevati si: Ár nej, liki da bi ne doſzégnoli kvám, ſze nategüjemo KŠ 1771, 546
Prekmurski
razlomìti -lòmim dov. razlomiti: krüh, razlomiga SM 1747, 39; i blagoſzlovivſi razlomoga je KŠ 1771, 89
razlomìti se -lòmim se zlomiti se: i lok nyihov sze razlomi TA 1848, 29
Prekmurski
stréjla tudi stréla -e ž strela: Hamer, mecs i oſztra ſztrejla je taksi cslovik KŠ 1754, 56; Kako biſztra ſztrejla Vu zmo'znoga rouki BKM 1789, 166; Nas 'sitek je tákſi, kako ſzlejd te ſztrejle SŠ 1796, 30; i djáo me je na csiſzto ſztrejlo i vu ſzvoj tul me je ſzkrio KŠ 1771, 816; Tv’e ſzrditoſzti ſztrejlo Odvzemi od méne KM 1783, 266; I csi ſze govedo dotekne te goré, kamenüvano bojdi, ali ſztrejlov zoſztrejlano KŠ 1771, 695; Ta britka ſzmrt ſzvojom ſztrejlom vſzigdár zanami czila SŠ 1796, 170; On je z-szvojov sztrêlov nê malo kvára delao KAJ 1870. 82; pren. Ah Goszpodne! tvoje ſztrejle ſzo vu meni véznole KŠ 1754, 241; varui me od hüde Vraise jálnoſzti, i nyega ſztrel ognyeni SM 1747, 64; da ſze moja düsa od vſzáki ſztrejl ognyeni obdr'zi KŠ 1754, 226; vari me nyega ſztrejl ognyeni KM 1783, 221; vari mene nyega ſztrejl ognyeni BKM 1789, 362; zamo szo sze oni lüdjé nyihovih mecsov i sztrejl rejsili KOJ 1848, 37; Pokrí prouti vſzejm ognyenim ſztrejlam vraj'zim KŠ 1754, 242; zsterim vgaſziti morete vſze gorécse ſztreile toga hidicſa SM 1747, 27; zaſzlobo te vöre, ſzſterov morete vſze ognyene ſztrejle toga hudoga vgaſziti KŠ 1771, 587; Ár ovo ti neverni nategüjo lok, i sztrêle szvoje naleküjejo na tetivo TA 1848, 9
Prekmurski
stréti tudi stréjti tudi str̀ti stèrem dov. streti, zlomiti: Kako ſzuncze Ne ſztere dönok gla'za BKM 1789, 41; ki zlámle lok, i sztere dárdo TA 1848, 38; 'Sidovje nej ſzo ſztrli nyegove golejni KM 1796, 111; kácsja gláva, kotero 'zenſzko ſzemen, Kriſztus, more vküp ſztrti KŠ 1771, 441
stréjti se tudi str̀ti se stèrem se streti se, zlomiti se: Ne vlomi ſze nyega bitye, neg’ ſze ſzamo ſzpodoub ſztere, ino kejp toga ſzvesztva KM 1783, 63; ár csi ſze li eden klin ſztere, taki bos na zemli le'sao KM 1790, 20; Kamenica sze zlêhka sztere KAJ 1870, 7; proſzili ſzo Pilátuſa, naj ſze nyim ſzterejo nyihove golejni KŠ 1771, 220; pren. Ah kak hitro ſzem ſze porüso i ſztr’u KŠ 1771, 242; Ka 'sivé, more ſze ſztrti SŠ 1796, 143; Ka 'zivé, more ſze ſztrti BKM 1789, 410
stréti tudi str̀ti -a -o
1. strt, zlomljen: Z-têm sze globoscsina naprávila, stera csi je szploj szkoz sztrêta, eto je vüha igli AIP 1876, br. 9, 6; Várasi, vesznice na falate sztrêto plavajo AIP 1876, br. 3, 1
2. strt, potrt: tak szam sztrt, da nemorem gucsati TA 1848, 61; Sztrta je po nyem ſzvêta blôdnoſzt BRM 1823, 24; Sztrti düjh Ne odüri, oh Goszpodne KŠ 1754, 254; Ako gli vidite ſztrto tejlo moje SŠ 1796, 59; Sztrti ſzo od toga deteta, Grejh BKM 1789, 46
Prekmurski
sǜkati -am tudi -čem nedov. sukati: Tekerni; szükati KOJ 1833, 175; Tekergetek, szücsem, szükati AIN 1876, 18; 'Zmetno je cevi szükati KAJ 1870, 156
sǜkati se -am se tudi -čem se sukati se, zvijati se: i szükali szo sze, kak lagov lok TA 1848, 64

Slovar Pohlinovega jezika

Celotno geslo Pohlin
lok [lọ̑k] (lovk) samostalnik moškega spola
  1. lok, tj. priprava iz ukrivljene palice in tetive za proženje puščic
  2. priprava, s katero se poteguje po strunah; lok
Celotno geslo Pohlin
lovk

GLEJ: lok

Celotno geslo Pohlin
poli [pólinepopoln podatek] množinski samostalnik moškega spola

lok pri mostu, tj. usločen nosilni gradbeni element z dvema opornima mestoma

Celotno geslo Pohlin
unkač [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola

sprednji lok pri sedlu

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

Vorenc
dež m, F20, appluit, deṡh perpada; appluo, -ere, deṡh perpadati; cataracta, en velik nagel deẛh, ali nalyu; colliciae, -arum, vodenuſti, vodè ṡbraliṡzha, kakòr od deṡhja; complutus, -a, -um, podeṡhjen, od deṡhja s'mozhen, reshozhen[!]. Amos.4.ver.7; compluvium, enu meiſtu, na kateru s'vezh ſtrèh ſe od deṡhja voda ṡbèra; imber, -ris, en nagel deṡh, ploha; imber gelidus, en merṡel deṡh; imber grandinis, deṡh s'tozho, ali babja ſúl; imbricus, -a, -um, deṡhevun, h'deshju nagnên; imbrifer, -ra, -rum, mavra, lók v'oblakih kar deṡh pomeini; impluvium, -ji, en ror na dvoriṡzhi, kamer ſe v'deṡhji voda odtéka, tudi tá v'hiſho padezha luzh; penula, -ae, en plaṡzh ṡa deṡh, ali ṡa hudu vremè; pluere, deṡhiti; pluit, deṡh grè, deṡhy; pluteus, -ei, ena ſtréha ṡa ṡhturmanîe teh ṡydou, ṡa deṡh, de ſe pudnîo ſtopi; pluvia, -ae, deṡh; procella, -ae, vihár s'naglim deṡhjam, hudu vreme; psecas, -dis, tih deṡh, kadar po malim parſhy; repentina pluvia, nagla ploha deṡhja; sudum, -di, lipú vremè po daṡhji, vedrú
Vorenc
gosli ž mn., F4, fides, fidium, goſli; organicus cantus, na orgle ali goſli peitje; pandura, goſli; plectrum, -tri, lók od goſli
Vorenc
gvelb m, F11, absis, -dis, platiszhe, ali lók na kolleſſu, peiga per gvèlbu; arcuare, en gvelb ſturiti, kai v'kriviti, gvelb délati; arcus, gvelb, lok, maura, péga, ſamoſterla; camerare, gvelbati, gvelb délati; concameratio, gvelbanîe, gvelb; cryptoporticus, gvelb ẛa hlat po leiti, po laṡhku ſalla terrena, gank pod ẛemló; fornacarius, -a, -um, kateri pèzh kuri, pezhár: tudi kateri pod gvelbi predaja, ali ſtazuno ima; fornicare, gvelbati, gvelbe ali ſtrope délati; fornix, gvelb; testudo, en gvelb, ene laute, ena ṡhaba ṡkledniza
Vorenc
koles m, apsis, platiṡzhe ẛa kulla, ali péga, lók, inu kar je krivú, kollèṡ, okrogloſt
Vorenc
kolo s, F25, absis, -dis, platiszhe, ali lók, na kolleſſu, peiga per gvèlbu; birotum, en vuos s'dvéma koleſma; canthus, ẛheleẛna ſhina na kolleſih; gerarium, enu kollú, s'katerim ſe per ṡidaniu vinta vlézhe; jugum textorium, tú kollú na kateru tkalzi platna naviajo; modiolus rotae, enu peiſtu v'kolleſſu; orbile rotae, platiṡzhe na koleſſi; rhombus, -bi, koluvrata kollú; rota, -ae, kollú; tubus rotae, tú votlu per kolleſſi, luknia v'peiſti
Vorenc
kriv1 prid., F9, apsis, platiṡzhe ẛa kulla, ali péga, lok, inu kar je krivú, kollèṡ, okrogloſt; camurus, -a, -um, krivu, v'krivenu, v'krivena poſſoda; covinus, -ni, ene voiṡke kulla, ali vus, na katerim ſo bily oſtri, inu krivi mezhi k'ſeikanîu; curvescere, krivu perhajati; devium, en kriu poot; obliquus, -a, -um, kriu, po ſtrani, krumpaſt; repandus, -a, -um, kriu, vunkai vkriven; torvosus, -a, -um, kriu, ṡlokou, ṡvyt; transversus, po ſtrani, ſtranṡki, krivú
Vorenc
krumpast prid., F17, anguipes, krumpaſta noga kakòr kazha; arcatus, kakòr en lok krumpaſt, puklaſt, ṡkluzhen; claudus, hrom, ſhantou, krulou, ſhepaſt, krumpaſt, ẛbèdren; distortus, -a, -um, vkriven, krumpaſt; gelaisinus, -ni, tudi ena krumpaſta uſta, kadar ſe eden ſmeya; lituus, -tui, en ṡvyt, ali krumpaſt rúg, ali trombeta, ſhalmai; mancus, -a, -um, pres ene rokè, krumpaſt, ṡhtamfaſt; obliquare, krumpaſtu délati, krumpaſtu ſturiti; obliquus, -a, -um, kriu, po ſtrani, krumpaſt; obuncus, -a, -um, krevlaſt, krumpaſt; praetortus, -a, -um, ſylnu ṡavyt, krumpaſt, martran; silo, -onis, vel silus, -li, krumpaſt nuṡ, gori ṡavihan, ploſhaſt; tortilis, -le, krumpaſt, ṡavit; tortuosus, -a, -um, krumpaſt, krevlaſt; valgus, -a, -um, katerimu ſo s'vunai koſty na nogah krumpaſte; varus, -ri, kateri pruti s'notarſhnîmu ima koſty krumpaſte
Vorenc
lok m, F17, absis, -dis, platiszhe, ali lók na kolleſu, peiga per gvèlbu; apsis, platiṡzhe ẛa kulla, ali péga, lók, inu kar je krivú, kollèṡ, okrogloſt; arcatus, kakòr en lok, krumpaſt, puklaſt, ṡkluzhen; arcitenens, eden kir s'lokom ſtréla, lokni ſtrelez; arcum remittere, lok odpuſtiti, odpèti; arcum tendere, lok napèti; arcus, gvelb, lok, maura, péga, ſamoſterla; arcus, lok ẛa ſamuſter, ẛa ſtreil; arcus intentus, en napèt lok; arquites, ſterlzi s'lokom; arquus, et arcus, en lok; imbrifer, -ra, -rum, mavra, lók v'oblakih, kar deṡh pomeini; intentus, -a, -um, ut intentus arcus, lok napèt; iris, maura, lok na Nebu; iris, iridis, maura, lok v'oblakih; plectrum, -tri, lók od gòſli; telifer, -ra, -rum, kateri lok, inu ſtreile noſſi
Vorenc
mavra ž, F4, arcus, gvelb, lok, maura, péga, ſamoſtrela; imbrifer, -ra, -rum, mavra, lók v'oblakih, kar deṡh pomeini; iris, maura, lok na Nebu; iris, iridis, maura, lok v'oblakih
Število zadetkov: 74