- 1. izraža izvzemanje: prišel je vsak dan razen včeraj / piše se tudi z vejico: lokal je odprt vse dni, razen v nedeljo; te mravlje so podobne našim, razen glede velikosti
// z nikalnico izraža omejenost na določeno, navedeno: ni ga mogoče slišati razen ponoči / piše se tudi z vejico z nikomer nisem govoril, razen z bratom - 2. v vezniški rabi, navadno z nikalnico v pomenih kakor pod 1: gremo v hribe, razen če se ne bojiš; pride, razen če se ne premisli pride, če se ne premisli; pride, razen če se premisli
// v kino ne boš šla, razen če greš s prijateljico; drugega mu ne kaže, razen da molči
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika
- 1. preprosto, grobo izdelan: okrasiti stene z rustikalnimi predmeti; rustikalna hiša / rustikalna izdelava, zidava / rustikalni modeli, vzorci; rustikalno pohištvo pohištvo, ki v izdelavi, oblikah posnema pohištvo (nekdanje) kmečke hiše
- 2. knjiž. kmečki, podeželski: rustikalna podoba naselja / opisi rustikalnega življenja / lokal, opremljen v francoskem rustikalnem slogu
- 3. knjiž. robat, grob: človek rustikalne zunanjosti / rustikalne navade
♦ zgod. rustikalna zemlja zemlja, ki jo podložnik obdeluje in od nje živi
- 1. obrat za izdelovanje sladoleda: delati v sladoledarni; industrijska sladoledarna
- 2. v nekaterih deželah gostinski lokal, kjer se streže zlasti s sladoledom
- stílsko prisl.: besedilo je stilsko dognano
● knjiž. rada bi se preselila iz te špelunke iz tega slabega, neprimernega stanovanja
- 1. zvonjenje, pozvanjanje: v daljavi je bilo slišati tingeltangel
- 2. lahkotna glasba: kdo bo poslušal ta tingeltangel
- 3. lahkotna, preprosta predstava: jeziti se na tiste, ki so uprizorili ta tingeltangel / hoditi v tingeltangel zabaviščni lokal s takimi predstavami
- 4. živahno, hrupno dogajanje: opazovati velesejemski tingeltangel
- 1. prostor ali manjši gostinski lokal, kjer se streže s pijačami: piti pivo v točilnici; točilnica ob bencinski črpalki
- 2. knjiž. točilna miza: stati za točilnico
- 1. gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s kupovanjem in prodajanjem: razvoj trgovine; trgovina in obrt / trgovina z lesom
- 2. kupovanje in prodajanje blaga: ukvarjati se s trgovino / izvozna, uvozna trgovina; mednarodna, zunanja trgovina; trgovina na drobno
- 3. lokal, v katerem se kupuje in prodaja: trgovine se odprejo ob osmih zjutraj; vstopiti v trgovino; izložbe, police trgovin / delikatesna, konfekcijska, zelenjavna trgovina; samopostrežna trgovina; športna trgovina s športno opremo; trgovina z mešanim blagom; trgovina s čevlji; trgovina s semeni semenarna
// poslovodja v trgovini
● verižna trgovina pri kateri sodeluje več posredovalcev, kar blago zelo podraži; žarg. trgovina na črno nezakonito, nedovoljeno trgovanje, zlasti kadar blaga ni dovolj v prodaji; publ. trgovina z belim blagom z dekleti
♦ ekon. komisijska trgovina; posredniška trgovina ki posluje v svojem imenu za tuj račun ali v tujem imenu za tuj račun; prosta trgovina prosti trg
// trgovski stiki; trgovska korespondenca / kraj je pomembno trgovsko središče; trgovsko-politična vprašanja / trgovski lokal / trgovski partner, zastopnik / trgovski pomočnik; trgovski poslovodja; (trgovski) potnik delavec v proizvodni ali trgovski organizaciji, ki v okviru pooblastil sprejema naročila in sklepa kupoprodajne pogodbe
// trgovsko podjetje / trgovska mornarica
♦ ekon. trgovski posrednik kdor opravlja trgovske ali bančne posle po nalogu komitenta
- trgóvsko prisl.: mesto se je trgovsko razvijalo; trgovsko posloven pogovor
// ulični prodajalec časopisov kdor prodaja časopise po ulicah; ulični sestanek sestanek prebivalcev, stanovalcev kake ulice
● ekspr. ulična popevka poulična
- 1. delati, povzročati, da se kaj (skoraj) ne giblje, premika: umirjati gugalnico
// delati, povzročati, da kaj poteka brez motenj: umirjati tek kolesa / umirjati dihanje - 2. povzročati stanje brez notranje napetosti, vznemirjenosti: hlad ga je začel umirjati / lepa pesem nas umirja
- umírjati se
- 1. prenehavati se gibati, premikati: majajoča se veja se je začela umirjati / razburkano morje se umirja / utrip je postajal počasnejši, srce se je umirjalo
- 2. postajati miren: otrok se je počasi umirjal; na silo se umirjati / človek se z leti umirja / življenje se jima umirja / lokal se je že umirjal / stanje v državi se umirja
- 3. postajati manj intenziven, manj izrazit: hrup v razredu se je umirjal; veter se že umirja / njena razburjenost se je umirjala
- I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka vá- (ȃ)
- 1. za izražanje usmerjenosti navznoter: priti v hišo; metati v jamo; pogled v dvorano / potopiti v vodo; zabiti v zemljo; dvignjen v zrak / iti v mesto, tujino / zaviti v desno; stopiti v stran vstran
// sesti v klop, naslanjač / vtirati kremo v kožo; vstopiti v sobo
// za izražanje predmeta, ki kaj obdaja: oblačiti se v lepa oblačila; vzeti v roko / vpreči v jarem; vkovati v verige - 2. za izražanje usmerjenosti kam sploh: gledati vanj; streljati v tarčo; udarec v obraz
- 3. za izražanje mesta kakega stanja, lastnosti: zrediti se v trebuh; rdeč v obraz
- 4. za izražanje določenega časa: prireditev bo v nedeljo / v drugo je le uspel vdrugo
// pog. dogovoriti se za v soboto
// za izražanje časa, določenega glede na količino: delati pozno v noč; zidanje se je zavleklo v zimo - 5. za izražanje načina dejanja: iti v gosjem redu; ekspr. zavpiti v en glas; igrati v troje / prenašati se iz roda v rod
- 6. za izražanje namena: dati v najem; povedati v opravičilo; večerja v čast gosta / strašilo za v proso / vabiti v goste
- 7. za izražanje sredstva: brisati si roke v predpasnik; zavit v odejo
- 8. za izražanje predmeta, na katerega je usmerjeno določeno dejanje: verovati, zaupati v koga; zaljubiti se v sošolko; upanje v uspeh
- 9. za izražanje predmeta prehajanja, spremembe: breg se preveša v dolino; pomlad prehaja v poletje / navadno v zvezi z iz: iz kmetice se je spremenila v gospo; preračunati iz dinarjev v marke; prevajati iz nemščine v slovenščino
// za izražanje predmeta, ki je posledica, učinek spremembe: voda se spremeni v led; dvom raste v obup; zmleti v prah; zabava se razvija v razgrajanje / razdeliti v dva dela - 10. za izražanje predmeta, ki pomeni dejanje, stanje: spustiti se v boj; poseči v dogajanje; ekspr. lesti v dolgove; spraviti v red; stopiti v veljavo / vključiti se, vmešati se v delo
- 11. za izražanje zveze s celoto, ki vključuje koga ali kaj kot del: to spada v redno delo; pog. vzeti v račun; stopiti v stranko / vključiti se v skupnost; uvrstiti v zbirko
- 1. za izražanje usmerjenosti navznoter: priti v hišo; metati v jamo; pogled v dvorano / potopiti v vodo; zabiti v zemljo; dvignjen v zrak / iti v mesto, tujino / zaviti v desno; stopiti v stran vstran
- II. z mestnikom
- 1. za izražanje mesta znotraj česa: ostati v hiši; v kotlu vre; stvar v škatli / tavati v megli; premikati se v vodi / živeti v mestu; vlak v daljavi / sedeti v klopi, naslanjaču / v besedilu ni napak / zastar. v Gorenjcih, Nemcih na Gorenjskem, v Nemčiji
// za izražanje predmeta, ki kaj obdaja: lokal je ves v lesu, marmorju; oblečen v belo - 2. za izražanje mesta kakega dejanja: skrčiti noge v kolenih; zlomiti se v sredini
- 3. za izražanje mesta, pojmovanega kot sestav, katerega del je kdo ali kaj: biti v odboru, vladi; živeti v skupnosti narodov; otrok v družini; pesmi v zbirki
- 4. za izražanje mesta, področja delovanja, nastopanja: delati v administraciji, turizmu; oglašati se v javnosti / ohraniti v spominu
- 5. za izražanje določenega časa: umreti v mladosti; v času kuge; v prihodnjem letu / bilo je v košnji
// za izražanje časa, znotraj katerega kaj je, se zgodi: vrniti se v treh mesecih; končati v roku; publ. v teku enega leta v enem letu
// najtoplejši dan v zadnjih desetih letih - 6. za izražanje okoliščin dejanja: potovati v dežju; reči v jezi; delo v vročini
- 7. za izražanje načina dejanja: plesati v parih; vse je v redu; ekspr. ravnati s kom v rokavicah obzirno, previdno; veter piha v sunkih / posneti v barvah; izdati v knjižni obliki; pogovor v ruščini
- 8. za izražanje sredstva: čistiti zarjavele dele v bencinu; pomagati v denarju, strokovnjakih; voziti v vozičku
- 9. za izražanje količine: vsega imajo v izobilju; udeležiti se v majhnem številu
- 10. za izražanje stanja, položaja: biti v formi, zanosu; znajti se nepričakovano v nevarnosti; živeti v pokoju; biti v sorodstvu / biti v delu, prodaji / zemljevid v velikem merilu; čokolada v prahu
- 11. za izražanje predmeta, na katerega je dejanje omejeno: zmagati v teku; napredovati v znanju; umirjen v vedenju / v bistvu ima prav; v vsakem oziru, pogledu
- 12. za izražanje istovetnosti, enakosti: v meni imaš dobrega prijatelja; v vseh ljudeh vidi sovražnike
● smehljati se v brado sam pri sebi; pog. poštevanka mu ne gre v glavo ne more si je zapomniti; ekspr. kovati koga v (tretje, sedmo) nebo zelo ga hvaliti, povzdigovati; pog. v nič dajati, devati omalovaževati, podcenjevati; ekspr. v obraz lagati predrzno, nesramno; pog. smejati se komu v pest komu se (skrivaj) posmehovati; ekspr. v petek in svetek vedno, za delovne in praznične dni; iti v vas h komu v kmečkem okolju obiskati koga, iti na obisk h komu; ekspr. iti vase razmišljati o svojih duševnih stvareh, značaju, morali, etiki; evfem. biti v letih star, starejši; v resnici izraža, da kaj je, se godi in ni rezultat izmišljanja, domišljije; knjiž. ni stvar v tem, da svet spremenimo, ampak, da ga izboljšamo ni naš cilj, ni predvsem pomembno; prim. tjavendan, vdrugo, vkraj, vkraju, vstran, vtem
- 1. za izražanje mesta znotraj česa: ostati v hiši; v kotlu vre; stvar v škatli / tavati v megli; premikati se v vodi / živeti v mestu; vlak v daljavi / sedeti v klopi, naslanjaču / v besedilu ni napak / zastar. v Gorenjcih, Nemcih na Gorenjskem, v Nemčiji
// nočni gostinski lokal s takim programom: poje, pleše po barih in varietejih
- 1. izraža, da je navedeni končni čas vključen v omejeno časovno obdobje: prošnje je treba oddati do vključno 20. januarja; tečaj bo trajal od ponedeljka do vključno sobote / publ. otrokom do vključno dvanajstega leta je vstop prepovedan do dopolnjenega trinajstega leta
- 2. izraža, da je kaj upoštevano v kaki količini; skupaj, vred: na tekmovanju bo vključno z našo reprezentanco sodelovalo petnajst držav / piše se tudi z vejico odbor šteje dvanajst članov, vključno s predsednikom; publ. prenočišče, vključno z zajtrkom, stane petsto dinarjev prenočišče z zajtrkom
// publ. izraža, da se kaj ne izvzema; tudi, celo: lokal je odprt vse dni vključno v nedeljo / piše se tudi z vejico raziskava obravnava pojave modernega življenja, vključno javna komunikacijska sredstva
// preživnina: dobivati, plačevati vzdrževalnino; vzdrževalnina za otroka, razvezanega zakonca; sodno priznana vzdrževalnina
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »