kafeteríja -e ž (ȋ)
gostinski lokal, navadno manjši, kjer se strežejo pijača in slaščice; kavarna: piti kavo v kafeteriji
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
kavárna -e ž (ȃ)
gostinski lokal, navadno manjši, kjer se strežejo pijača in slaščice: odprli so novo kavarno; hodi v kavarno brat časopise; vse popoldneve je presedel v kavarni
gostinski lokal, navadno manjši, kjer se strežejo pijača in slaščice: odprli so novo kavarno; hodi v kavarno brat časopise; vse popoldneve je presedel v kavarni
SSKJ²
klimatizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
uravnavati temperaturo, vlažnost in menjavanje zraka v zaprtem prostoru: klimatizirati dvorano
♦ les. klimatizirati les umetno uravnavati vlažnost lesa
uravnavati temperaturo, vlažnost in menjavanje zraka v zaprtem prostoru: klimatizirati dvorano
♦ les. klimatizirati les umetno uravnavati vlažnost lesa
- klimatizíran -a -o:
klimatizirani prostori; klimatiziran zrak; lokal je klimatiziran na 22 °C
SSKJ²
konzumácija tudi konsumácija -e ž (á)
1. potrošnja, poraba: konzumacija elektrike narašča
2. kar se potroši v gostinskem lokalu: plačati konzumacijo / pri konzumaciji hrane in pijače v planinskih postojankah je bil popust
// plačilo vstopnine v določen gostinski lokal in delno tega, kar se v njem potroši: konzumacija je bila zelo visoka / brez konzumacije ni smel v bar
1. potrošnja, poraba: konzumacija elektrike narašča
2. kar se potroši v gostinskem lokalu: plačati konzumacijo / pri konzumaciji hrane in pijače v planinskih postojankah je bil popust
// plačilo vstopnine v določen gostinski lokal in delno tega, kar se v njem potroši: konzumacija je bila zelo visoka / brez konzumacije ni smel v bar
SSKJ²
kŕčma -e ž (r̄)
preprost gostinski lokal, v katerem se streže navadno samo s pijačami: odpreti krčmo; iti, hoditi, zahajati v krčmo; obcestna, vaška krčma / ekspr. vsa krčma je prepevala vsi ljudje v krčmi / ekspr. balkanska krčma neupoštevanje zakonov, urejenih gospodarskih, političnih odnosov
// ekspr. gostilna: posedati po krčmah
preprost gostinski lokal, v katerem se streže navadno samo s pijačami: odpreti krčmo; iti, hoditi, zahajati v krčmo; obcestna, vaška krčma / ekspr. vsa krčma je prepevala vsi ljudje v krčmi / ekspr. balkanska krčma neupoštevanje zakonov, urejenih gospodarskih, političnih odnosov
// ekspr. gostilna: posedati po krčmah
SSKJ²
líčen1 -čna -o prid., líčnejši (í ī)
nav. ekspr. lep, zlasti po obliki, izdelavi: lična hišica; lična košarica / imeti lično pisavo / učenčevi zvezki so lični / v stanovanju je vse čisto in lično
nav. ekspr. lep, zlasti po obliki, izdelavi: lična hišica; lična košarica / imeti lično pisavo / učenčevi zvezki so lični / v stanovanju je vse čisto in lično
- líčno prisl.:
pisati razločno in lično; lično izdelani čevlji; lično urejen lokal
SSKJ²
lokál1 -a m (ȃ)
prostor za kako obrtno dejavnost: odpreti, prenoviti lokal; trgovci so že zaprli svoje lokale; lepo urejen lokal; v nedeljo je lokal zaprt / kot opozorilo ne vodite psov v lokal / gostinski, trgovski lokal; mladina takrat ni smela zahajati v javne lokale v gostilne, restavracije, kavarne; nočni lokal gostinski lokal, odprt ponoči, navadno z glasbo, zabavnim programom in plesom / ker je bil pijan, so ga odstranili iz (gostinskega) lokala
prostor za kako obrtno dejavnost: odpreti, prenoviti lokal; trgovci so že zaprli svoje lokale; lepo urejen lokal; v nedeljo je lokal zaprt / kot opozorilo ne vodite psov v lokal / gostinski, trgovski lokal; mladina takrat ni smela zahajati v javne lokale v gostilne, restavracije, kavarne; nočni lokal gostinski lokal, odprt ponoči, navadno z glasbo, zabavnim programom in plesom / ker je bil pijan, so ga odstranili iz (gostinskega) lokala
SSKJ²
lokálček -čka m (ȃ)
gostinski lokal, zlasti manjši: iti na kavo v prijeten lokalček; posedati po lokalčkih; sedeti v lokalčku na obali
gostinski lokal, zlasti manjši: iti na kavo v prijeten lokalček; posedati po lokalčkih; sedeti v lokalčku na obali
SSKJ²
lókati -am nedov. (ọ̄)
1. piti tako, da se izteguje jezik: mačka, pes loka; tiger loka toplo kri; lokati mleko, vodo; glasno, hlastno lokati
2. ekspr. slišno, hlastno piti: lokati v dolgih požirkih
// slabš. piti sploh: ne bom lokal te čobodre / pog. ta ga pa loka
1. piti tako, da se izteguje jezik: mačka, pes loka; tiger loka toplo kri; lokati mleko, vodo; glasno, hlastno lokati
2. ekspr. slišno, hlastno piti: lokati v dolgih požirkih
// slabš. piti sploh: ne bom lokal te čobodre / pog. ta ga pa loka
SSKJ²
lounge -ea [láu̯ndž-] m (ȃ)
1. sodobno urejen gostinski lokal, navadno dražji: slovesno so odprli moderno restavracijo in lounge
2. zvrst navadno elektronske razpoloženjske glasbe, ki se vrti zlasti v takem lokalu: medtem ko sonce zvečer pada v Sredozemsko morje, vrtijo lounge; v prid. rabi: lounge bar; lounge didžej; lounge glasba
1. sodobno urejen gostinski lokal, navadno dražji: slovesno so odprli moderno restavracijo in lounge
2. zvrst navadno elektronske razpoloženjske glasbe, ki se vrti zlasti v takem lokalu: medtem ko sonce zvečer pada v Sredozemsko morje, vrtijo lounge; v prid. rabi: lounge bar; lounge didžej; lounge glasba
SSKJ²
lóža1 -e ž (ọ́)
1. majhen prostor z nekaj sedeži in posebnim vhodom, zlasti v gledališču: iz te lože se dobro vidi na oder; sedeti v loži; gledalci v ložah; imeti sedež v loži; pog. dobil je ložo ložni sedež, ložne sedeže / balkonske razvrščene v isti višini kot balkon, parterne lože razvrščene okoli parterja; lože I. reda razvrščene med parternimi in balkonskimi ložami / novi gostinski lokal ima tudi nekaj lož za zaključene družbe separejev
2. manjši (zastekljen) prostor za vratarja: stopil je k loži, da bi dobil pojasnilo; vratarja ni bilo v loži / oddati hotelski ključ v vratarjevi, vratarski loži
3. zgod., navadno v zvezi framasonska, prostozidarska loža osnovna organizacijska enota framasonov: biti član framasonske lože
// prostor za sestanke takih enot: sprejem novih članov v loži
4. enota organizacije sploh, zlasti tajne: zaupal mu je, ker je bil član iste lože
1. majhen prostor z nekaj sedeži in posebnim vhodom, zlasti v gledališču: iz te lože se dobro vidi na oder; sedeti v loži; gledalci v ložah; imeti sedež v loži; pog. dobil je ložo ložni sedež, ložne sedeže / balkonske razvrščene v isti višini kot balkon, parterne lože razvrščene okoli parterja; lože I. reda razvrščene med parternimi in balkonskimi ložami / novi gostinski lokal ima tudi nekaj lož za zaključene družbe separejev
2. manjši (zastekljen) prostor za vratarja: stopil je k loži, da bi dobil pojasnilo; vratarja ni bilo v loži / oddati hotelski ključ v vratarjevi, vratarski loži
3. zgod., navadno v zvezi framasonska, prostozidarska loža osnovna organizacijska enota framasonov: biti član framasonske lože
// prostor za sestanke takih enot: sprejem novih članov v loži
4. enota organizacije sploh, zlasti tajne: zaupal mu je, ker je bil član iste lože
SSKJ²
míni2 -- prid. (ȋ) pog.
1. navadno v zvezi s krilo, obleka, plašč zelo kratek: plašč je mini; mini krilo / mini moda
2. zelo majhen: lokal je prav mini; mini kuhinja / težave niso ravno mini
● mini golf golf na manjšem igrišču s poenostavljeno tehniko igranja
1. navadno v zvezi s krilo, obleka, plašč zelo kratek: plašč je mini; mini krilo / mini moda
2. zelo majhen: lokal je prav mini; mini kuhinja / težave niso ravno mini
● mini golf golf na manjšem igrišču s poenostavljeno tehniko igranja
SSKJ²
míren -rna -o prid., mírnejši (í ī)
1. ki v odnosu do ljudi ne kaže razburljivosti, napadalnosti ali večje živahnosti: miren in tih človek je; njegove hčere so bolj mirne / kupil je mirnega psa / biti mirne narave
2. navadno v povedni rabi ki ne kaže razburjenja, vznemirjenja, napadalnosti: opozarjali so ljudi, naj bodo mirni; kljub izzivanju je ostal popolnoma miren / živali v kletki so bile mirne / nadaljevala je z mirnim glasom; z mirnimi, tehtnimi besedami zavrača nasprotnikove trditve
// ki ne čuti notranje napetosti, vznemirjenja: naredi še to, da boš miren; po izpovedi je bila mirnejša / morilec ni imel mirne vesti
3. ki vsebuje, izraža notranjo ubranost, urejenost: miren obraz, pogled; njen nasmeh je miren in blag / iz oči ji je sijala mirna odločnost
4. ki s svojim vedenjem, ravnanjem ne povzroča hrupa, nereda: mirni gostje, potniki; danes so bili otroci mirni / mirno vedenje
// ki je brez hrupa, ropota: miren lokal; poslali so ga v mirno zdravilišče / ceste so prazne in mirne / po viharni noči je bilo jutro jasno in mirno
5. ki se (skoraj) ne giblje, premika: mirno morje; voda je bila mirna kot olje / toplo in mirno ozračje / sveča je gorela z mirnim plamenom / ekspr. mlinsko kolo je mirno stoji, miruje
// ki poteka brez motenj: miren tek kolesa / udarci so postali bolj mirni enakomerni, umirjeni / mirno dihanje / ima mirno spanje
6. ki je brez vznemirljivih, razburljivih dogodkov: preživljati mirne dneve; mirno življenje / želi si mirne službe
7. ki je brez vojne, spopadov: gospodarstvo v mirnem času; to obdobje v zgodovini je bilo razmeroma mirno / na fronti niti en dan ni bil miren / mirna dežela / publ. reševati spore po mirni poti
8. ki je, poteka brez večjih pretresov, vznemirjenj: mirna preobrazba družbe / publ. afera je prešla v mirnejšo fazo
9. ki se ne pojavlja v izraziti obliki, z veliko intenzivnostjo: meso peči na mirnem ognju / rada ima mirne barve / mirna lepota; mirna večerna zarja
// knjiž. ki nima (dosti) raznovrstnih elementov: gornji del fasade je mirnejši od spodnjega; smučanje po mirnejših terenih / linija novega avtomobila je mirna
● pog., ekspr., kot podkrepitev tako sem rekel, pa mirna Bosna o tem ne bomo več govorili; mirne duše lahko greste brez pomislekov, skrbi; ekspr. le mirno kri ne razburjaj se, ne vznemirjaj se; ima mirno roko roka se mu ne trese; zanesljivo opravlja natančna dela; ekspr. ne ene ure nima mirne neprestano ima neugoden duševni občutek zaradi zavesti krivde; pogosto, neprestano ga nadlegujejo, zasledujejo; ekspr. moja vest je mirna nisem storil nobenega negativnega dejanja; storil sem vse, kar sem mogel
♦ pravn. mirna posest nemoteno razpolaganje s kako stvarjo
1. ki v odnosu do ljudi ne kaže razburljivosti, napadalnosti ali večje živahnosti: miren in tih človek je; njegove hčere so bolj mirne / kupil je mirnega psa / biti mirne narave
2. navadno v povedni rabi ki ne kaže razburjenja, vznemirjenja, napadalnosti: opozarjali so ljudi, naj bodo mirni; kljub izzivanju je ostal popolnoma miren / živali v kletki so bile mirne / nadaljevala je z mirnim glasom; z mirnimi, tehtnimi besedami zavrača nasprotnikove trditve
// ki ne čuti notranje napetosti, vznemirjenja: naredi še to, da boš miren; po izpovedi je bila mirnejša / morilec ni imel mirne vesti
3. ki vsebuje, izraža notranjo ubranost, urejenost: miren obraz, pogled; njen nasmeh je miren in blag / iz oči ji je sijala mirna odločnost
4. ki s svojim vedenjem, ravnanjem ne povzroča hrupa, nereda: mirni gostje, potniki; danes so bili otroci mirni / mirno vedenje
// ki je brez hrupa, ropota: miren lokal; poslali so ga v mirno zdravilišče / ceste so prazne in mirne / po viharni noči je bilo jutro jasno in mirno
5. ki se (skoraj) ne giblje, premika: mirno morje; voda je bila mirna kot olje / toplo in mirno ozračje / sveča je gorela z mirnim plamenom / ekspr. mlinsko kolo je mirno stoji, miruje
// ki poteka brez motenj: miren tek kolesa / udarci so postali bolj mirni enakomerni, umirjeni / mirno dihanje / ima mirno spanje
6. ki je brez vznemirljivih, razburljivih dogodkov: preživljati mirne dneve; mirno življenje / želi si mirne službe
7. ki je brez vojne, spopadov: gospodarstvo v mirnem času; to obdobje v zgodovini je bilo razmeroma mirno / na fronti niti en dan ni bil miren / mirna dežela / publ. reševati spore po mirni poti
8. ki je, poteka brez večjih pretresov, vznemirjenj: mirna preobrazba družbe / publ. afera je prešla v mirnejšo fazo
9. ki se ne pojavlja v izraziti obliki, z veliko intenzivnostjo: meso peči na mirnem ognju / rada ima mirne barve / mirna lepota; mirna večerna zarja
// knjiž. ki nima (dosti) raznovrstnih elementov: gornji del fasade je mirnejši od spodnjega; smučanje po mirnejših terenih / linija novega avtomobila je mirna
● pog., ekspr., kot podkrepitev tako sem rekel, pa mirna Bosna o tem ne bomo več govorili; mirne duše lahko greste brez pomislekov, skrbi; ekspr. le mirno kri ne razburjaj se, ne vznemirjaj se; ima mirno roko roka se mu ne trese; zanesljivo opravlja natančna dela; ekspr. ne ene ure nima mirne neprestano ima neugoden duševni občutek zaradi zavesti krivde; pogosto, neprestano ga nadlegujejo, zasledujejo; ekspr. moja vest je mirna nisem storil nobenega negativnega dejanja; storil sem vse, kar sem mogel
♦ pravn. mirna posest nemoteno razpolaganje s kako stvarjo
- mírno
prislov od miren: mirno čakati; mirno dihati; mirno gledati kaj; otrok mirno sedi; reka je mirno tekla; ekspr. le mirno, nikar se ne prenagli; vede se mirnejše kot prej / v povedni rabi v gozdu je bilo tiho in mirno / kot povelje mirno
// ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen besede, na katero se veže: tukaj mirno cvetejo rože, tam pa pada sneg; mirno lahko rečem, da se je stanje izboljšalo; to mu lahko mirno verjameš
SSKJ²
SSKJ²
modístka -e ž (ȋ)
ženska, ki se poklicno ukvarja z izdelovanjem in prodajanjem ženskih klobukov, čepic: že kot otrok je želela postati modistka; lokal znane modistke
ženska, ki se poklicno ukvarja z izdelovanjem in prodajanjem ženskih klobukov, čepic: že kot otrok je želela postati modistka; lokal znane modistke
SSKJ²
nèkadílski -a -o [nekadilski tudi nekadiu̯ski] prid. (ȅ-ȋ)
nanašajoč se na nekadilce ali nekajenje: nekadilski lokal, prostor; delitev na kadilske in nekadilske sobe / nekadilski zakon / vzgoja nekadilskih generacij
nanašajoč se na nekadilce ali nekajenje: nekadilski lokal, prostor; delitev na kadilske in nekadilske sobe / nekadilski zakon / vzgoja nekadilskih generacij
SSKJ²
néonski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na neon: neonski hlapi / neonski napis napis iz ustrezno oblikovanih neonskih cevi
♦ elektr. neonska cev z neonom napolnjena svetilna cev, ki se uporablja zlasti za reklamne namene
// pog., v zvezi neonska razsvetljava fluorescenčna razsvetljava: lokal z neonsko razsvetljavo
nanašajoč se na neon: neonski hlapi / neonski napis napis iz ustrezno oblikovanih neonskih cevi
♦ elektr. neonska cev z neonom napolnjena svetilna cev, ki se uporablja zlasti za reklamne namene
// pog., v zvezi neonska razsvetljava fluorescenčna razsvetljava: lokal z neonsko razsvetljavo
SSKJ²
nôčen -čna -o prid. (ó)
nanašajoč se na čas teme od sončnega zahoda do vzhoda; ant. dneven: nočni hlad; nočno tišino je pretrgal strel / nočni lov, pohod; nočna tekma, vožnja; nočno nebo / najnižja nočna temperatura / nočna izmena; nočno in nedeljsko delo je bolje plačano / tovarna išče nočnega čuvaja, vratarja; nočna (bolniška) sestra / nočna žival / nočni lokal gostinski lokal, odprt ponoči, navadno z glasbo, zabavnim programom in plesom; nočna čepica čepica za čas (nočnega) spanja; nočna omarica nizka omarica ob zglavju postelje; nočna posoda posoda za opravljanje male, velike potrebe v bivalnem prostoru; nočna srajca spalna srajca; nočno življenje mesta življenje mesta v nočnih lokalih, zabaviščih
● nočni čuvaj nekdaj kdor ponoči poklicno pazi, opozarja na nevarnost požara, na mir; ekspr. on je pravi nočni ptič (rad) dolgo bedi, dela; (rad) ponočuje; zastar. iti na nočno stran na zahod, proti zahodu
♦ navt. nočna straža straža od osmih zvečer do štirih zjutraj; šport. nočni skok (padalcev) na cilj; zool. nočni netopir netopir s širokimi uhlji, Vespertilio murinus; nočni pavlinčki nočni metulji s podobo očesa na krilih, Saturniidae
nanašajoč se na čas teme od sončnega zahoda do vzhoda; ant. dneven: nočni hlad; nočno tišino je pretrgal strel / nočni lov, pohod; nočna tekma, vožnja; nočno nebo / najnižja nočna temperatura / nočna izmena; nočno in nedeljsko delo je bolje plačano / tovarna išče nočnega čuvaja, vratarja; nočna (bolniška) sestra / nočna žival / nočni lokal gostinski lokal, odprt ponoči, navadno z glasbo, zabavnim programom in plesom; nočna čepica čepica za čas (nočnega) spanja; nočna omarica nizka omarica ob zglavju postelje; nočna posoda posoda za opravljanje male, velike potrebe v bivalnem prostoru; nočna srajca spalna srajca; nočno življenje mesta življenje mesta v nočnih lokalih, zabaviščih
● nočni čuvaj nekdaj kdor ponoči poklicno pazi, opozarja na nevarnost požara, na mir; ekspr. on je pravi nočni ptič (rad) dolgo bedi, dela; (rad) ponočuje; zastar. iti na nočno stran na zahod, proti zahodu
♦ navt. nočna straža straža od osmih zvečer do štirih zjutraj; šport. nočni skok (padalcev) na cilj; zool. nočni netopir netopir s širokimi uhlji, Vespertilio murinus; nočni pavlinčki nočni metulji s podobo očesa na krilih, Saturniidae
- nôčno prisl.:
nočno modro nebo; sam.:, pog. danes imam nočno delam ponoči, v nočni izmeni
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 76
Dostopnost