Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Pohlin
česniti [čésniti čẹ̑snem] dovršni glagol
  1. po dolgem prelomiti, razklati
  2. udariti, treščiti
Besedje16
dolilomiti (doli lomiti) glag. nedov. ♦ P: 1 (JPo 1578)
Prekmurski
dòli tréiti ~ tèrem nedov.
1. lomiti: Z-drevja vremen veke ednom po ednom doli tere AI 1876 P, br. 2, 1
2. zatirati: vraj'ze králeſztvo doli trti KŠ 1754, 161; Kakda pa Boug tou volo doli tere KŠ 1754, 164; Csi cslovejſztvo doli teremo KŠ 1754, 57; To hüdo teri vnáſz doli BKM 1789, 118; kai bi naſſega blisnyega ani doli ne terli TF 1715, 16; Pokedob bi po szili doli terli katolicsansztvo KOJ (1914), 123
Pleteršnik
drobentẹ́ti, -ím, vb. impf. drobno peti, hoditi, pisati, na drobno lomiti itd., Lašče-Levst. (Rok.); pos. kleine Schritte machen, C.; Najrajši le drobentim po cesti, Levst. (Zb. sp.); Micka po trgu drobenti, Npes.-Kres; — trillern, C.; — tudi: drobentíti, Levst. (Rok.).
Pleteršnik
grúča, f. der Klumpen; g. rude, eine Erzstufe, Cig. (T.); granitna g., ein Granitblock, Cig.; gruče zlata, Ravn.; g. masti, ein Fettklumpen, Cig.; v gruče se lomiti, sich klümpern, Cig., Jan.; eine Mehrheit zusammengedrängter Dinge: g. lešnikov, Notr.-Lašče-Levst. (Rok.); g. fig, Dalm.; die Gruppe: g. ljudi, nk.; v gručah stoje znanci, Jurč.; — prim. it. gruzzo, der Haufe, Levst. (Rok.).
Vorenc
jama ž, F35, antrum, jama, luknîa, berlog, duplu v'pezhovjei; arenaria, peiṡzhena jama, proſtor ẛa fehtanîe; caverna, votlu pezhovjè, jama, luknîa, ṡvirinska jama, vòtle ṡhkale; decrepitus, -a, -um, en ſtar zhlovik, kateri v'jamo viſſy, cilú ſtar; fodina, jama ṡa rudo; latomia, -ae, jama ṡa kamen lamati, ali lomiti; scrobs, -bis, ena jama; specus, vel spelaeum, -lei, enu duplu, ali jama, ṡvirinṡka jama, ena votlina; spelunca latronum, jama teh raṡboinikou
Pleteršnik
kámen, m. der Stein; ima trdo srce kakor k.; k. se mi je odvalil od srca, es fiel mir ein Stein vom Herzen; k. lomiti, Steine brechen; k. rezati, den Stein behauen, Dict.; rezani k., der Quaderstein, Cig., Jan., Dalm., nk.; kresilni k., der Feuerstein; dragi k., der Edelstein; lahki k., der Kalktuff, Cig., Jan., C.; gluhi k., der Bimsstein, Z.; scejeni k., der Tropfstein, Trnovo-Erj. (Torb.); beli k., der Weißstein, der Granulit, Cig. (T.); der Kalkstein, C.; sinji k., die Grauwacke, Z.; kisli k., der Alaun, Cig., C.; peklenski k., der Höllenstein, Sen. (Fiz.); mlinski k., der Mühlstein; na dva kamena mleti, mit zwei Mühlgängen, Cig., Jan.; k. vložiti, den Grund legen, M.; temeljni k., der Grundstein, Cig., Jan., nk. (hs.); = vkladni k., Cig., Jan.; žgani k., der Ziegelstein, C.; vinski k., der Weinstein, Cig., Jan., DZ. (po nem.); k. v mehurju, der Blasenstein, Cig.
Pleteršnik
kȃmenje, n. coll. 1) Steine, das Gestein; k. lučati; k. lomiti; k. je padalo, es regnete Steine, Cig.; plovoče k., der Traß, DZ.; — 2) eine Bergstaudenfrucht, Rez.-C.; — tudi: kamenjè, Valj. (Rad), in kamę̑nje, na vzhodu.
Prekmurski
lámati -am tudi -lem nedov. lomiti: tou je moje tejlo, kotero ſze za váſz lámle KŠ 1771, 513; Te krüh, ſteroga lámlemo KŠ 1771, 510; ka csinite, kaj ſze joucsete i lámlete mi Szrczé moje KŠ 1771, 408
lamajóuči -a -e lomeč: Lámajoucs krüh ſzpoznajo ga BKM 1789, 94
lámavši -a -e lomivši: I vſzáki dén bodoucsi vu czérkvi, i lámavſi krüh po hi'zaj, jemáli ſzo jejſztvino KŠ 1771, 347
Vorenc
lamati nedov., F7, callitriche, -ches, callitrix, prúh, ali jama ẛa kamenîe lamati; lapicidina, -ae, jama ṡa kamen lamati; lapidarius, -a, -um, lapidariae latomiae, meiſtu ṡa kamî lamati; lapidarius, -ÿ, tá kateri kamen lama, ali lomi; latomia, -ae, jama ṡa kamen lamati, ali lomiti; latomus, -mi, kateri kamenîe lama, ali ſeika; ramos frangere, okléſtiti veye, lamati
Celotno geslo Pohlin
lomastiti [lomastīti lomastím] nedovršni glagol

s silo lomiti

Pleteršnik
lómiti, lǫ́mim, vb. impf. brechen; l. palice, kruh; Bog uže ve, komu perje lomi = Gott weiß, wenn er züchtigt, Cig., Jan. (Slovn.); veje se lomijo, die Aeste brechen; toliko ljudi je bilo, da se je vse lomilo; kamenje, rudo l., Steine, Erze brechen; zid l., eine Mauer zerstören, Z.; — knicken; bilke l.; usnje l., das Leder krispeln, Z.; — žarke l., die Strahlen brechen, Cig.; lomljeni oblok, der Spitzbogen, Cig. (T.); — roke l., die Hände ringen; Bele si je roke lomila, Npes.-K.; — Verzerrungen, Windungen des Körpers verursachen, martern, plagen; božjast ga lomi, er hat einen epileptischen Anfall, Z.; po roki me lomi, es reißt mich im Arme, Cig.; smeh ga lomi, er lacht krampfhaft, Cig., Glas.; es ist ihm lächerlich, Cig.; dremavec ga lomi, er ist schläfrig, Cig.; žalost, jeza, lakomnost ga lomi, er ist von Trauer, Zorn, Habgier ergriffen, C., Z.; to me lomi, das macht mir Kummer, Verdruss, V.-Cig., C.; z delom se l., sich mit der Arbeit abplagen, C.; l. se po svetu; — radebrechen; nemško, nemščino l., Cig.; francoščino za silo lomi, nk.
Celotno geslo Pohlin
lomiti [lomīti lọ́mim] nedovršni glagol

lomiti

Vorenc
lomiti nedov., F2, lapadarius, -ÿ, tá kateri kamen lama, ali lomi; latomia, -ae, jama ṡa kamen lamati, ali lomiti
Svetokriški
lomiti -im nedov. lomiti: Bukve prebera, inu glavo ſi lomi 3. ed. s'shtuderajnam (I/1, 41) ǀ palze s'katerimi ſo yh tepli, inu kosti lomili del. mn. m (I/1, 93)
Celotno geslo Megiser
lomiti nedovršni glagol
Celotno geslo Hipolit
lomljen deležnik

PRIMERJAJ: lomiti

Pleteršnik
mèd, I. praep. A) c. acc. na vprašanje kam? zwischen, unter; vozu med kolesa priti, med ljudi iti; če golob med orle zajde, gotovo smrt najde, Npreg.-Jan. (Slovn.); med ljudi dati knjigo, ein Buch herausgeben; med lačne kruh lomiti, Ravn.; šteti koga med mrtve, unter die Todten rechnen; — B) c. instr. 1) na vprašanje: kje? zwischen, unter; med hišami so vrtovi; — biti med svojimi; med mano in tabo ni razločka; — 2) v partitivnem pomenu: unter; eden med njimi; največji med vsemi; — 3) kaže vzajemno razmerje: unter; med seboj (sabo), untereinander: ljubiti se med sabo; vojaki si dele plen med sabo; — 4) v časnem pomenu: während; med jedjo; med tednom; med potom, unterwegs; med tem (časom), unterdessen; (= med tem toga, ogr.-Mik. (V. Gr. IV. 197., 544.)) med tem ko, während; — II. praef. (le po zgledu drugih jezikov), n. pr. medmet, das Empfindungswort (po lat. interjectio), medčasje, die Zwischenzeit (po nem.).
Besedje16
noterlomiti (noter lomiti) glag. nedov. ♦ P: 2 (DB 1578, DB 1584)
Celotno geslo Pohlin
okrušiti [okrúšiti okrȗšim] dovršni glagol

odkrušiti, odlomiti, odščipniti

Število zadetkov: 28