Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
mìš míši ž (ȉ í) majhen, škodljiv glodavec z dolgim, golim repom, ki se hrani z živili, poljskimi pridelki: miš cvili, gloda; loviti miši; bila je tiho kot miš zelo; gleda kakor miš iz moke zaradi zaspanosti ima priprte oči; biti moker kot miš zelo; popolnoma; reven kot cerkvena miš zelo
// past, strup za miši
● ekspr. ni ne tič ne miš nima izrazitih lastnosti, značilnosti; ekspr. zdaj se ne bova šla slepih miši govorila, ravnala bova odkrito; preg. kadar mačke ni doma, miši plešejo kadar je kaka skupnost brez nadzorstva, njena disciplina popusti; preg. kar mačka rodi, miši lovi otroci so navadno taki kakor starši
♦ etn. loviti slepe miši otroška igra, pri kateri eden od udeležencev z zavezanimi očmi lovi druge; zool. gozdna, hišna, poljska miš
SSKJ
míška -e ž (ȋ) 
  1. 1. nav. ekspr. manjšalnica od miš: miška je smuknila v luknjo; loviti miške; gleda kot miška iz moke zaradi zaspanosti ima priprte oči; tiho kot miška je sedel v kotu; igra se z njim kot mačka z miško ima ga v popolni oblasti, dela z njim, kar hoče
  2. 2. ekspr. ženska, navadno mlajša, prikupna, ali otrok: ta miška mi noče iz glave / kot nagovor kam greš, miška
  3. 3. nav. mn. ocvrto pecivo iz kvašenega testa: delati, jesti miške; flancati, krofi in miške
    ♦     etn. mačka in miška otroška igra, pri kateri se udeleženci sprimejo v krog in branijo tistemu, ki igra mačko, v krog, da bi ujel tistega, ki igra miško
SSKJ
močílnik -a [tudi u̯n] m (ȋ) nar. izvirek, potok, ki izvira iz močila: loviti krape v močilniku
SSKJ
močvírje -a s (ȋ) 
  1. 1. z zastajajočo vodo trajno prepojen svet: izsuševati močvirje; loviti race po močvirju; zaraščanje močvirij / te rastline rastejo na močvirju na močvirnih tleh
    // pog.: tu ne morete graditi, ker je močvirje močvirno; pol travnika je močvirje je močvirnega
  2. 2. ekspr. moralna propalost, pokvarjenost: izdajalec ni vedel, kako bi se rešil iz močvirja; pogrezati se, zagaziti v močvirje / z oslabljenim pomenom utonil je v močvirju greha
SSKJ
močvírnik -a m (ȋ) 
  1. 1. močvirska ptica: ponoči se oglašajo močvirniki; loviti močvirnike
  2. 2. mont. prostor, v katerem se zbirajo jamske vode: čistiti močvirnike
SSKJ
mrák -a stil. -ú m, mn. mrakóvi stil. mráki (ȃ) 
  1. 1. čas, ko prehaja dan v noč: mrak je že / mrak se dela mrači se; knjiž. na zemljo je legel, padel mrak zmračilo se je; gost mrak; prvi, pozni mrak; ekspr. počakal je do trdega mraka / jutranji mrak zora, svit; večerni mrak / pri označevanju časovnosti: proti mraku je odpotoval; knjiž. pod mrak se je vrnil; delal je dolgo v mrak; pred mrakom so vojaki odšli na položaje; z mrakom je legel
  2. 2. stanje ozračja, ko je vidljivost zmanjšana: v globeli, gozdu, kleti je mrak; oči so se svetile iz mraka; sobni mrak; mrak ječe mračnost; mrak pred nevihto / mn., pesn. mrakovi so razpeti nad gozdovi in gorami; pren., ekspr. mrak nevednosti, obupa, samote
  3. 3. ekspr. stanje, ko so ljudje žalostni, potrti: v vsej vasi je takrat vladal mrak; živeti v mraku
  4. 4. ekspr. stanje, ko se ovira, preprečuje svoboda, napredek, kritično mišljenje: boriti se proti mraku, za svobodo; srednjeveški mrak
  5. 5. zastar. mrk: lunin, sončni mrak
    ●     knjiž. mrak mu izgine z obraza žalosten, potrt izraz; knjiž. pred oči mu je stopil mrak izgubil je zavest; ekspr. vse to je že zagrnil mrak je že (skoraj) pozabljeno; ekspr. delati od zore do mraka ves dan; ekspr. ti dogodki so že utonili v mrak so pozabljeni; knjiž. bloditi v mraku biti v zmoti, nejasnosti; živeti v neznanju; ekspr. duševni mrak duševna bolezen; zaostalost, nevednost; ekspr. mrak davnine neraziskana, nejasna preteklost
    ♦     etn. mrak po ljudskem verovanju bitje, ki zvečer škoduje otrokom; meteor. astronomski mrak ki se začne ali konča, ko je sonce 18° pod obzorjem; rib. loviti ob mrakih v nočeh brez mesečine
SSKJ
mrháriti -im nedov. (á ȃ) žarg. ne loviti v skladu s predpisi: mrhari po lovišču
SSKJ
mróž -a m (ọ̑) morski sesalec z velikima okloma in brki, ki živi v severnih polarnih morjih: loviti mrože; mroži in tjulnji / ekspr. kakšne dolge brke ima, pravi mrož
SSKJ
mrtvíca -e ž (í) 
  1. 1. knjiž. duševna otopelost, nedejavnost, mrtvilo: ljudje so se vdajali mrtvici; zbuditi koga iz mrtvice
    // neobčutljivost, brezčutnost: mrtvica roke / premrlo telo in ude je prevzela mrtvica
    // med. bolezenska zaspanost: bil je v mrtvici; nastopanje mrtvice pri možganskem vnetju
  2. 2. čeb. mrtva čebela v panju, zlasti pri prezimovanju, zastrupitvi, zadušitvi: delavke odstranijo mrtvice; število mrtvic se je povečalo
  3. 3. agr. spodnja plast zemlje brez humusa in živih organizmov: ločiti pri izkopavanju plodno zemljo in mrtvico / dati v posodo pri sajenju nekaj živice in nekaj mrtvice
  4. 4. struga ali rokav reke s stoječo vodo: loviti ribe v mrtvicah; navesti morebitna imena mrtvic in mlak
SSKJ
muháriti -im nedov. (á ȃ) rib. loviti ribe na umetno muho: muhariti in črvariti
SSKJ
mústang -a m (ȗ) 
  1. 1. divji ali pol divji konj, ki živi v Severni Ameriki: loviti mustange
  2. 2. tip ameriškega športnega avtomobila znamke Ford: voziti se v mustangu
SSKJ
nèlôven -vna -o prid. (ȅ-ó ȅ-ō) nasproten, drugačen od lovnega: lovna in nelovna področja / nelovna doba / lovne in nelovne živali
♦ lov. nelovna divjad divjad, ki se po predpisih ne sme loviti
SSKJ
nerésec -sca m (ẹ̄) knjiž. divji merjasec: loviti neresca; tepla sta se kot dva razdražena neresca
SSKJ
ódica tudi odíca -e ž (ọ̄; í) knjiž. trnek: loviti z odico; odica z vabo
SSKJ
ogór in ógor -ja m (ọ̑; ọ̑) zool. jegulji podobna velika roparska morska riba, Conger conger: loviti ogorje
SSKJ
okún -a m (ȗ) zool. manjša sladkovodna riba olivno zelene barve s temnejšimi lisami, Acerina cernua: loviti smuče, okune in ostriže
SSKJ
opósum -a m (ọ̑) 
  1. 1. zool. podgani podoben, na drevju živeči ameriški sesalec, Didelphis: loviti oposume
  2. 2. pog. krzno te živali: kučma iz oposuma
SSKJ
oráda -e ž (ȃ) v Sredozemskem morju živeča večja riba z zelenkasto srebrnim telesom in plavutmi spreminjajočih se barv: loviti orade
SSKJ
óst -í ž (ọ̑) 
  1. 1. zelo zožen, priostren končni del česa; konica: naperiti ost v koga; odkrhniti, odlomiti ost; kovinska ost; ost kopja, meča, sulice, trnka / knjiž. v daljavi so se bleščale osti gor vrhovi
    // končni, ožji del česa sploh: v soncu so se svetile osti vojaških čelad
    ♦     zool. čelna ost koničasti podaljšek koša rakov deseteronožcev
  2. 2. ekspr. kar izraža kritičen, negativen odnos: v ženinem odgovoru je začutil ost; idejna ost v članku / kritična, satirična ost
    // knjiž. pikra, zbadljiva beseda ali misel: njegova pripoved je bila polna osti; ost pregovora
  3. 3. mn., rib. vilice, s katerimi lovijo ribe: loviti z ostmi; nabadati ribe z ostmi
    ●     ekspr. odbiti besedam ost obzirno reči, povedati zlasti kaj nasprotujočega; ekspr. kritiki odlomiti ost omiliti jo; zastar. stavbo je načela ost časa je načel čas, zob časa
SSKJ
ostríž -a m (ī) zool.  
  1. 1. nav. mn. morske ali sladkovodne ribe s podolgovatim, sploščenim telesom in bodicami na hrbtni plavuti, Percidae: loviti ostriže / rečni ostriž; sončni ostriž sladkovodna riba pisanih barv, živeča v Blejskem jezeru, Lepomis gibbosus
  2. 2. najhitrejša ptica ujeda, ki lovi zlasti manjše ptice; škrjančar: gnezdo ostriža
Število zadetkov: 158