Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
aligátor -ja m (ȃ)
krokodil s širokim gobcem: loviti aligatorje
♦ zool. kitajski, misisipski aligator
SSKJ²
balansírati tudi balancírati -am nedov. (ȋ)
1. loviti ravnotežje: balansirati na ograji, po vrvi; balansira z rokami; pren. balansirati med dvema strankama
2. preh. držati v ravnotežju: natakar spretno balansira krožnike / med pogovorom je lahkotno balansirala s skodelico
SSKJ²
begún -a m (ȗ)
star. kdor (z)beži pred nevarnostjo ali neprijetnostjo; begunec: beguni pred Turki / loviti vojaške begune dezerterje
SSKJ²
bôlha -e stil. -é [bou̯ha] ž (ó)
majhen zajedavec z daljšimi zadnjimi nogami: bolha skače; bolha ga grize, pika; imeti, loviti, obirati si bolhe; opikan od bolh / pasja bolha
♦ igr. bolhe družabna igra, pri kateri prožijo igralci okrogle ploščice v posodico; zool. listne bolhe zajedavske žuželke na rastlinah, Psyllidae; povodna bolha droben rakec, ki živi v stoječih vodah, Daphnia pulex
SSKJ²
bucikáriti -im nedov. (á ȃ)
knjiž. loviti ribe s trnki iz bucik: otroci bucikarijo ob ribniku
SSKJ²
cikálnik -a [cikau̯nik] m (ȃ)
star. ribiška priprava iz plovcev, vrvice in na njej pritrjenih trnkov; parangal: loviti na cikalnik
SSKJ²
cúpkati -am nedov. (ȗ)
kor. poskakujoč loviti ravnotežje: plesalka je preveč cupkala
SSKJ²
črváriti -im nedov. (á ȃ)
rib. loviti ribe na črve, gliste: v teh vodah se ne sme črvariti
SSKJ²
divjáčina tudi divjačína -e ž (ā; í)
1. divje lovne živali, navadno z užitnim mesom: loviti divjačino; vse dneve stika za divjačino; past za divjačino
// ena taka žival: večkrat je ujel kako divjačino
2. meso teh živali: pripraviti divjačino; specialitete iz divjačine
3. ekspr. človek, ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti: človek težko živi s tako divjáčino / cele dneve moram miriti to divjáčino neugnane, razposajene otroke
SSKJ²
divjád -i ž (ȃ)
divje lovne živali, navadno z užitnim mesom: divjad je letos povzročila veliko škodo; v teh gozdovih je dosti divjadi; loviti divjad
♦ lov. dlakasta, pernata divjad; prehodna divjad ki ne živi stalno v istem lovišču; zaščitena divjad ki se sme loviti samo v določenem času ali se sploh ne sme loviti; vsakoletni odstrel divjadi
// ena taka žival: večkrat je prinesel kako divjad iz gozda; ujeti divjad v past
SSKJ²
divjína -e ž (í)
1. nenaseljen, nekultiviran svet: pokrajina je bila pred sto leti še divjina; v okolici je še dosti divjine; iztrebiti divjino / divjina prerašča dolino divje rastlinje / vodil je odpravo skozi neraziskane divjine Afrike necivilizirane pokrajine
2. človek, ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti; divjak: ne bodi taka divjina
3. star. divjad, divjačina: loviti divjino / okusna divjina
SSKJ²
drága2 -e ž (á)
knjiž. vlačilna mreža za lov rib in drugih živalskih organizmov z morskega dna: loviti ribe z drago
SSKJ²
dúplati -am nedov. (ȗ)
loviti polhe po duplinah, duplih: duplarji so hodili po gozdovih in duplali polhe
SSKJ²
enójček -čka m (ọ̄)
1. en sam pri enem porodu rojeni otrok: starši enojčkov; dvojčki in enojčki
2. samostojno stoječa enostanovanjska hiša: parcela za enojček
3. rib. trnek z eno ostjo: loviti z enojčkom / umetna vaba s trnkom enojčkom
♦ ptt enojček telefonski naročniški aparat, ki je edini priključen na isti vod
SSKJ²
graščínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na graščino: graščinski oskrbnik / graščinski sodnik; graščinska tlaka / star. nemiri proti graščinski gosposki; sam.: smel je loviti, pasti na graščinskem graščinski posesti
SSKJ²
grmáriti -im nedov. (á ȃ)
lov. s psom loviti, iskati divjad po grmovju: imajo lepa lovišča za kljunače, vendar nikoli ne grmarijo / pes grmari
SSKJ²
hobótnica -e ž (ọ̑)
1. nav. mn., zool. na morskem dnu živeče živali z osmimi lovkami, Octopodidae: loviti hobotnice / moškatna, navadna hobotnica; pren., ekspr. germanska hobotnica je stezala svoje lovke proti vzhodu
2. ekspr., navadno s prilastkom osebe iz gospodarstva, financ, javne uprave, povezane z namenom, nepošteno si pridobiti premoženjsko korist: korupcijska hobotnica; lastniška hobotnica predsednika uprave; orožarska hobotnica / mafijska hobotnica
SSKJ²
jamáriti -im nedov. (á ȃ)
lov. s psom loviti po jazbinah in lisičinah: jamariti in grmariti
SSKJ²
jegúlja -e ž (ú)
1. dolga sladkovodna riba kačaste oblike, ki se hodi drstit na Atlantski ocean: jegulje potujejo na drstišča; loviti jegulje; gibčen kot jegulja; izvil se mu je iz rok kot jegulja; če so od njega kaj zahtevali, se je znal izmuzniti kakor jegulja zelo spretno, iznajdljivo
2. ekspr. neodkrit, zvit, priliznjen človek: ima ga za jeguljo in podpihovalca
SSKJ²
jerebíca -e ž (í)
rjavkasta ptica z rdeče rjavo liso na prsih, ki živi na polju in travnikih: jerebica crlika; či či, se sklicujejo jerebice; loviti jerebice
♦ lov. kita jerebic; zool. snežna jerebica ptica, ki živi visoko v gorah in je poleti rjava, pozimi bela; belka
Število zadetkov: 159