Zadetki iskanja
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
voda ž, F250, aqua defluit, voda odtéka; dysuria, kadar eden teṡhku ſvojo vodó puṡzha, oſtrúſt zhovéṡke[!] vodè, teṡhkúſt zhlovéṡke vodè v'zuranîu; expatiata flumina, velike, reslyte vodé; fluxio aquae, tèk vodè; fundere urinam, vodó puṡzhati, zurati; limpha, vel lympha, voda; piscosa aqua, dobra voda ṡa ribe loviti; pluvia aqua, deṡhevna voda; ripa, -ae, krai per vodah, brég nad vodó; turbida aqua, kolna voda
Vorenc
vodica2 ž, F5, arundo piscatoria, ribiṡka ſhiba s'vodizo; hamare, s'vodizo loviti; pertica, -ae, ena dolga ṡhtanga, paliza ṡa polá merjenîe, vodiza, ali ſhiba ṡa ribe loviti; piscarius hamus, en ribiṡhki ternik, ali vodiza; seta piscatoria, vodize ṡhnora
Vorenc
zverina ž, F19, amphibion, ena ṡvirina, katera v'vodi, inu na ſuhim prebiva; bellutus, ṡvirini enák; fera, divja ṡvèr, ṡvirina, ṡvir; pervenari, povſód ṡvirino loviti; solidipes, -dis, ena ṡvirina s'célimi nereṡklanimi nogami; viverra, -ae, en dihúr, ali ta ſmardezhi húr, ṡvirina
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
Svetokriški
Judaž m osebno lastno ime Judež: Iudash im. ed., inu sholnerij kateri gredò mene loviti tij nej ſo saſpani, ne dremaio ǀ kakor en drugi Iudash im. ed. Iſkariot pravi ǀ kokar en drugi Iudosh im. ed. Ishkariot okuli hodite → Iškarijot
Svetokriški
lov -a m lov: Kadar Krajl s'lova rod. ed. pride, mu tezhe naprutu ǀ zhes nekatere dnij grè na lovu tož. ed. ǀ cellu lejtu je na lovu tož. ed. hodil, inu druge miſli, inu skerbi nej imel, temuzh sajze, inu jelene loviti ǀ Od eniga Goſpuda piſse, de vſak prasnik je shal na lavu tož. ed., taku de njega Cerku je bila gora, hrib, inu goſta, njega pridige ſo bilij Iagarski roshizhi ǀ leta vezhkrat ponozhi je ſajnal, de ſe na lovu mest. ed. najde
Svetokriški
loviti -im nedov. loviti: druge miſli, inu skerbi nej imel, temuzh sajze, inu jelene loviti nedol. ǀ Imate odpuſtike yskati, inu nikar ſaize lovit nedol. ǀ S'Rimskimi sholnerij ſo bilij shli Christuſa loviti namen. ǀ s' ternikam ribe lovj 3. ed. ǀ en zholnar perpraula ſvoj zholn na morij … vejter lovj 3. ed. ǀ s'raven shterne ſidij inu ternikam ſvoje lubesni te greshne ſamaritanarje lovij 3. ed. ǀ Ribizhi, kateri s'mresho love 3. mn. ǀ Kakor ena sveriazhina Katero lovè 3. mn. ti Iagri po teh gosdah ǀ namejsti ſaurashnikou, mishi, inu podgane, inu karte je lovil del. ed. m ǀ kakor Peter, inu Andri sta lovila del. dv. m ǀ ravnu taisti pſij ſo njega lovili del. mn. m, inu reſtargali ǀ nej bilu terbej mazhike reditj de bi mishij, inu podgane lovilij del. mn. m ǀ cello nuzh ſo louili del. mn. m, inu vener nezh nej sò vlouli
Svetokriški
rimski -a prid. rimski: Pompèius Rimski im. ed. m Ceſar je bil ſvoj peld ſturil s'shlahtneh kamenu ǀ lubenſniu, kakor Pompeius Rimſki im. ed. m Ceſſar ǀ Odgouorij ner poprej en Rimiski im. ed. m Goſpud ǀ Inu Gartia Ramski im. ed. m Purgarje dial, kadar Ceſſar bil ga je ſapovedal gajshlat. Civis Romanus ſum ǀ Letu je dobru vejdla Rimska im. ed. ž Gospa Lugretia ǀ Ta vishishi Rimsha im. ed. ž Gospoda je bila prepovedala ǀ Rimsku im. ed. s krajlevuſtvu je tebi danu ǀ ga je imenoval ſynu Rimskiga rod. ed. m ſtola ǀ veliku Rimske rod. ed. ž Gospode ſò bily na ohzet povabeli ǀ ſe vojskouati zhes ſaurashnike Rimskiga rod. ed. s krajlevustva ǀ je bil s' ſvoio mozhno vojſko od Rimſkiga rod. ed. s meſta prozh potegnil ǀ Marcus Antonius je bil pokaſal ſrajzho tiga dobrutliviga Ceſaria Auguſta Iudiusa Rimskimu daj. ed. m folku ǀ je bil odgovuril Pirrus Rimſkimu daj. ed. m Generalu Fabriciuſu ǀ leta ſe ie bil Rimski daj. ed. ž goſpodi ſameril ǀ Nezh nenuza brumnoſt, inu sakonska vera Lucrety Rimski daj. ed. ž Gospej ǀ je Rimskimu daj. ed. s Krajleſtvi Myr sadubil ǀ Ceſſar Auguſtus vus Rimski tož. ed. m folk je en dan goſtil ǀ kakor je S. Paulinus sahualil eniga Rimskiga tož. ed. m ži. Gospuda Alexiuſa is imenam ǀ en dan je bil povabil Rimsko tož. ed. ž Goſpodo v'gostje ǀ veliku lejt je branil Rimsku tož. ed. s meſtu pred tem ſaurashnikam Franzoſam ǀ Je regeral Rimſku tož. ed. s krajleuſtvu Claudius Ceſſar ǀ En Angel ſe taiſtimu folku na Rimskim mest. ed. m Gradi prikashe ǀ Ta ſteber prezej ſam od ſebe ſazhne ſe ulezhi po cellem Rimskem mest. ed. s meſtam pruti tej vodi Tiberis imenovani ǀ njegou ozha Cicero je shelel, de bi ſyn pred Rimsko or. ed. ž Gospodo enu lepù govorjene naprei perneſel ǀ kadar Antoninus, inu Brutus Rimska im. dv. m Firshta na semli ſta ſe vojskovala ǀ Rimski im. mn. m Gospodizhizhi ſo ny na shlushbo ſtregli ǀ nekadaj Rimſki im. mn. m Purgarij velik vrshoh ſo imeli veſseliti ſe ǀ jeſt ſpumnim kaj te ſtare Rimske im. mn. ž hiſtorje pravio ǀ katiro Ceſſar Cajus Caligula je bil Rimskim daj. mn. Purgariom dall ǀ Ceſſar Numa Pompilius je bil vſe Rimske tož. mn. m purgarje v' goſtie povabil ǀ de bi ſe ſamimu Papeshu ſpovedal, inu vſe Rimske tož. mn. ž Cerkvi obijskal ǀ berem v' Rimskih mest. mn. hiſtoriah ǀ nemorem ſamauzhat, kar ſim v'Rimiſkih mest. mn. hiſteriah bral ǀ S'Rimskimi or. mn. sholnerij ſo bilij shli Christuſa loviti → Rim
Svetokriški
skrb -i ž skrb: vſe vaſse dellu, inu skerb im. ed. je sebstojn ǀ druge miſli, inu skerbi rod. ed. nej imel, temuzh sajze, inu jelene loviti ǀ te nar manshi skarbi rod. ed. nemash de bi dusho osdravil ǀ obene skerbj rod. ed., inu misli na tu vezhnu neimeti ǀ de ſi lih veliku opravila, inu ſkerbi rod. ed. poſvejtne ima ǀ to nar manshi skerb tož. ed. ſi neusameio, de bi njeh dushe isvelizhene bile ǀ vſo skarb tož. ed., inu miſsu v'semlo, inu v'posvejtne lushte postavio ǀ Origines nemore sadosti ſe prezhudit, inu prehualit to veliko ſkerb tož. ed. Iobavo ǀ S. Auguſtinus je v'veliki skarbi mest. ed. ſe nashal ǀ imate s' vſem fliſſam, s' vſo skerbio or. ed., kakor de bi obeniga druſiga opravila neimeli, klizat, iskat, vishat ǀ pregajnenie, skerbi im. mn., inu reue ſò jo martrale ǀ te poſvejtne ſkerbi im. mn., inu opravila zhloveku ſo napotu de nemore G: Bogu shlushiti ǀ ſkerbi im. mn. ſò bile Iskariota taku oſlepile, inu obnorele ǀ kadar po nozhi je vſe tihu, inu vſe druge ſkerby im. mn. pozhivaio ǀ My imamo tulikajn nesrezh, nadloh, pregaineina, tulikajn skerbi rod. mn., de nevemo kej nam glava ſtoy ǀ KuliKajn sKarbi rod. mn., inu misil ſi vsamete poprej KaKor eno nijvo Kupite ǀ sa volo njegoviga opravila, inu skerbj rod. mn. nej mogal molit ǀ ſtu, inu ſtu skerby rod. mn. vam ſe po glavi meisheio ǀ de ſi lih ima veliku opravila, ſkerbij rod. mn., blaga, inu otrouk ǀ s'en sgubleni denar tulikajn skarby rod. mn., tulikajn neperloshnosti ta zhlovik ſi vsame ǀ Ioseph je imel veliku skerbij rod. mn., inu opravila ǀ vy ſte velike skerby tož. mn., velike neperloshnoſti, inu teshke raishe sa nyh volo imeli ǀ s'ſkerbami or. mn. tiga blaga, inu s'shejlami tiga shivota
Svetokriški
zaspan -a prid. 1. zaspan: v' tem ſo one saſpane im. mn. ž poſtale 2. nedejaven, neživahen, zanikrn: de bi ta paklenski ſaurashnik njega saspaniga tož. ed. m ži. ne nashal ǀ per teh greshnih andlah nihdar nej ste saspani im. mn. m ǀ nebodite ſaſpani im. mn. m kakor pauh, katiri cello ſimo ſpij ǀ sholnerij kateri gredò mene loviti tij nej ſo saſpani im. mn. m, ne dremaio ǀ te saſpane tož. mn. m sanikarne v' shlushbi Boshy obudè
Svetokriški
žolnir -ja m vojak: èn dan ta sholner im. ed. ſvoje perſy reskrie ǀ S. Martin je try ſtane imel, je bil sholnier im. ed., Minih, inu Shkoff ǀ kadar bi uni ſholner im. ed. li deſsetino sa Boga prestal, uniga, kar sa ſvojo reuno plazho prestoij ǀ S. Jacob je bil en ribizh, nikar sholnjer im. ed. ǀ S. Martin ta ſvejt sapuſtj, inu is' sholneria rod. ed. Minih rata ǀ obeniga puntarskiga, ali faratarskiga sholnerja rod. ed. k'ſvoj vojski ne perpusti ǀ ena iſvelizhena dusha ſe je bila prikaſala enimu sholnerju daj. ed. ǀ Alexander Macedonski krajl je djal enimu lenimu inu shleht ſholneriu daj. ed. ǀ ſo bily Kmeti eniga Sholneria tož. ed. na mertve shlake ſtepli ǀ s'suojo shibo taistiga sholnerja tož. ed. po glavi vudari ǀ Iest videm Eniga ſholnerja tož. ed., kateri v'shelesni gvant ſe je oblekal ǀ Slon ſe je hotel maszhovati nad tem sholneriam or. ed., satorai sa nym v' potok skozhi ǀ bi G. Bug nebil perpuſtil hudizhom sadavit dua sholneria tož. dv. ǀ sholnerij im. mn. hitru na pot ſe postavio ǀ sholnery im. mn. nyh loke sproshio, inu vuſs shivot s' ſtrelamy nepolnio ǀ ty greshni ſholnerij im. mn. ſo ga vahtali ǀ Ta je taisti Ionatau Mèd, kateriga kadar bi bily ſmèli ti ſholnery im. mn. jejsti ǀ teh Sholnerjou rod. mn. eden je njegovo ſtran s'ena ſulizo odperl ǀ Ceſar je bil sbral enu dobrut teh ner ſerzhnejſhyh shlonerjou rod. mn. ǀ s'eno veliko companio sholneriou rod. mn. ǀ ſvoje, inu ſvoyh sholnerju rod. mn. ſerze reſveſseliti ǀ Krajl Xerxes dvanajſt ſtutaushent Sholneriu rod. mn. vſak dan je sphishal ǀ s' malu shelnerjou rod. mn. ǀ Abſolon je bil sapovedal ſvoim sholneriom daj. mn. Davida ob leben perpravit ǀ je taku govuril ſvoijm sholnerjom daj. mn. ǀ K'ſadnimu ſapovei ſholnerjom daj. mn. de imaio shturmat meſtu ǀ kar ſo mogli imeti kupaj sloshe, inu tem ſholnerjam daj. mn. neſsejo ǀ nyh Capitan k'sholneriam daj. mn. pravi ǀ vſe skuſi je mislil na ſvoje sholnerie tož. mn. ǀ vkup sholnerje tož. mn. Klizheio, inu sbiraio ǀ ta Gospud ſholnerje tož. mn. vkupaj poklizhe ǀ vaſhi Boguvi ſo preobernili ſolse v'shlahtne kamene … Sobe v'ſholnerje tož. mn. ǀ On nej pyanzhoval, kakor je navada per sholnerjoh mest. mn. ǀ S'Rimskimi sholnerij or. mn. ſo bilij shli Christuſa loviti ǀ Alexander ta Veliki Mazèdonski krajl s'sholnery or. mn. ſe je bratil ← srvnem. solner ‛vojaški plačanec’
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar
Celotno geslo
Megiser
loviti nedovršni glagol
Celotno geslo
Megiser
pojati nedovršni glagol
Celotno geslo
Megiser
riba -e samostalnik ženskega spola
Celotno geslo
Megiser
ščuvati nedovršni glagol
Celotno geslo
Megiser
zverjaščina -e samostalnik ženskega spola
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Besedje16
Besedje16
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Celotno geslo
eSSKJ16
blagosloviti -im nedovršni in dovršni glagol
1. versko, kdo; kogatož. prositi za božjo naklonjenost za koga; SODOBNA USTREZNICA: blagosloviti, blagoslavljati
2. kdo; kaj podeliti/podeljevati znamenje svoje naklonjenosti in ljubezni; SODOBNA USTREZNICA: blagosloviti, blagoslavljati
FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih
Celotno geslo
eSSKJ16
cehmošter -tra (cehmošter, cehmojster, cehmašter, cehmaster, cehmojšter, cehmoster) samostalnik moškega spola
kdor pomaga cerkvenemu predstojniku pri upravljanju gospodarskih zadev; SODOBNA USTREZNICA: cerkveni ključar
FREKVENCA: 15 pojavitev v 7 delih
TERMINOLOGIJA: cehmošter templja/čez tempelj
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 79
Dostopnost