Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
zatòn -óna in -ôna m (ȍ ọ́, ó) ekspr.
1. zahod: gledati sončni zaton / žareče nebo ob zatonu / sonce se je bližalo zatonu / sonce se je nagnilo globoko na zaton bo kmalu zašlo; sonce gre v zaton zahaja
2. konec1, propad: rimskemu imperiju je grozil zaton; napovedovati zaton umetnosti / gospodarski, politični zaton dežele / to se je zgodilo na zatonu dobe, stoletja
● ekspr. dan gre v zaton večeri se; ekspr. stoletje gre v zaton se končuje; ekspr. njegova slava je v zatonu mineva; ekspr. ta filozofska smer je že v zatonu izgublja vpliv, veljavo; knjiž. loviti ribe v zatonu zalivu
SSKJ²
zjútraj prisl. (ú)
v času od svita do dopoldneva: v šolo hodi zjutraj; zjutraj ga bom poklical; zdravilo mora jemati zjutraj, opoldne in zvečer; pridite jutri zjutraj; s poukom začnejo ob osmih zjutraj; bedel je do štirih zjutraj; vstajati zgodaj zjutraj / od zjutraj te že čakajo; ekspr. delati od zjutraj do noči od jutra
● ekspr. dan je treba zjutraj loviti izkoristiti za delo
Celotno geslo eSSKJ
zobátec zobátca samostalnik moškega spola [zobátəc]
    1. večja plenilska morska riba s krepkim trupom, veliko glavo in večjimi zobmi; primerjaj lat. Dentex dentex
      1.1. ta žival kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: po zgledu hrv. zùbatac iz ↑zobat
Vorenc
zverina ž, F19, amphibion, ena ṡvirina, katera v'vodi, inu na ſuhim prebiva; bellutus, ṡvirini enák; fera, divja ṡvèr, ṡvirina, ṡvir; pervenari, povſód ṡvirino loviti; solidipes, -dis, ena ṡvirina s'célimi nereṡklanimi nogami; viverra, -ae, en dihúr, ali ta ſmardezhi húr, ṡvirina
Pleteršnik
zverjáčina, f. ein wildes Thier, Guts., Ravn.; krokodil je divja z., Dict.: divje zverjačine, Bas.; — coll. wilde Thiere, das Wild, Mur.; divja z., Krelj; zverjačino loviti, Meg.; zverjačini je dal gozde, Jsvkr.
Celotno geslo Megiser
zverjaščina -e samostalnik ženskega spola
Besedje16
zvirjaščinolovim [1. os. ed.] gl. loviti, zverjaščina ♦ P: 1 (BH 1584)
Celotno geslo eSSKJ
žába žábe samostalnik ženskega spola [žába]
    1. dvoživka brez repa, z večjo glavo in močnimi nogami s plavalno kožico; primerjaj lat. Anura
      1.1. ta žival kot hrana, jed
    2. v množini, manj formalno oprijeto, hlačam podobno oblačilo, ki pokriva tudi stopala
    3. manj formalno plavanje, pri katerem se z rokami in nogami delajo krožni gibi; SINONIMI: manj formalno žabica
    4. manj formalno priprava za utrjevanje tal, terena
    5. slabšalno bahav, nadut, aroganten človek ali po videzu neprijeten človek
STALNE ZVEZE: barska žaba, človek žaba, laška žaba, morska žaba, pisana žaba, prava žaba, rjava žaba, volovska žaba, zelena žaba
FRAZEOLOGIJA: napihovati se kot žaba, pojesti živo žabo, žabe se bodo zaredile komu v želodcu
ETIMOLOGIJA: = cslov. žaba, hrv., srb. žȁba, rus., češ. žába < pslov. *žaba < ide. *gu̯eh1b(h)ah2 iz *gu̯eh1b(h)- ‛sluzast, zdrizast, sluzasta žival’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
žábar žábarja samostalnik moškega spola [žábar]
    1. kdor lovi žabe, zlasti za prodajo
    2. neformalno, navadno slabšalno Ljubljančan
      2.1. neformalno, navadno slabšalno član športnega kluba, ekipe iz Ljubljane z okolico ali njun navijač
    3. neformalno, navadno slabšalno Francoz
ETIMOLOGIJA: ↑žaba
SSKJ²
žabáriti -im nedov. (á ȃ)
loviti žabe: zvečer žabarijo
Celotno geslo eSSKJ
žárek1 žárka samostalnik moškega spola [žárək]
    1. ozek pas, snop svetlobe, zlasti sončne
      1.1. valovanje, tok delcev, ki jih v ozkih pasovih, snopih oddaja telo
    2. ekspresivno manjša količina česa, zlasti pozitivnega
    3. ekspresivno kratkotrajen odraz prijetnega, ugodnega občutja
ETIMOLOGIJA: ↑žareti - več ...
Celotno geslo Frazemi
žívec Frazemi s sestavino žívec:
bíti jeklénih žívcev, bíti na kôncu z žívci, bíti želéznih žívcev, ígra z žívci [kóga], igráti se z žívci kóga, iméti dôbre žívce, iméti jekléne žívce, iméti želézne žívce, íti na žívce kómu, izgubíti žívce, izgúbljati žívce, jekléni žívci, obdržáti mírne žívce, ohrániti mírne žívce, poigráti se z žívci kóga, poigrávanje z žívci kóga, poigrávati se z žívci kóga, požréti kómu žívce, príti kómu do žívca, správiti kóga ob žívce, správljati kóga ob žívce, zadéti kóga v žívec, želézni žívci, žívci so izdájali kóga, žívci so izdáli kóga, žívci so odpovédali kómu, žívci so popustíli kómu, žívci so popúščali kómu
SSKJ²
žógica -e ž (ọ̄)
manjšalnica od žoga: loviti, metati žogico; igrati se z žogico; celuloidna, kosmata, volnasta žogica / namiznoteniška, pog. pingpong žogica; žogica za golf, tenis / rezati, vračati, zabijati žogice
● ekspr. čebljajoče žogice so se valile okrog koklje piščeta; ekspr. biti žogica v sporu med nasprotnikoma oseba ali predmet, ki se zavrača in pošilja nazaj k nasprotniku
Svetokriški
žolnir -ja m vojak: èn dan ta sholner im. ed. ſvoje perſy reskrie ǀ S. Martin je try ſtane imel, je bil sholnier im. ed., Minih, inu Shkoff ǀ kadar bi uni ſholner im. ed. li deſsetino sa Boga prestal, uniga, kar sa ſvojo reuno plazho prestoij ǀ S. Jacob je bil en ribizh, nikar sholnjer im. ed. ǀ S. Martin ta ſvejt sapuſtj, inu is' sholneria rod. ed. Minih rata ǀ obeniga puntarskiga, ali faratarskiga sholnerja rod. ed. k'ſvoj vojski ne perpusti ǀ ena iſvelizhena dusha ſe je bila prikaſala enimu sholnerju daj. ed. ǀ Alexander Macedonski krajl je djal enimu lenimu inu shleht ſholneriu daj. ed. ǀ ſo bily Kmeti eniga Sholneria tož. ed. na mertve shlake ſtepli ǀ s'suojo shibo taistiga sholnerja tož. ed. po glavi vudari ǀ Iest videm Eniga ſholnerja tož. ed., kateri v'shelesni gvant ſe je oblekal ǀ Slon ſe je hotel maszhovati nad tem sholneriam or. ed., satorai sa nym v' potok skozhi ǀ bi G. Bug nebil perpuſtil hudizhom sadavit dua sholneria tož. dv. ǀ sholnerij im. mn. hitru na pot ſe postavio ǀ sholnery im. mn. nyh loke sproshio, inu vuſs shivot s' ſtrelamy nepolnio ǀ ty greshni ſholnerij im. mn. ſo ga vahtali ǀ Ta je taisti Ionatau Mèd, kateriga kadar bi bily ſmèli ti ſholnery im. mn. jejsti ǀ teh Sholnerjou rod. mn. eden je njegovo ſtran s'ena ſulizo odperl ǀ Ceſar je bil sbral enu dobrut teh ner ſerzhnejſhyh shlonerjou rod. mn. ǀ s'eno veliko companio sholneriou rod. mn. ǀ ſvoje, inu ſvoyh sholnerju rod. mn. ſerze reſveſseliti ǀ Krajl Xerxes dvanajſt ſtutaushent Sholneriu rod. mn. vſak dan je sphishal ǀ s' malu shelnerjou rod. mn. ǀ Abſolon je bil sapovedal ſvoim sholneriom daj. mn. Davida ob leben perpravit ǀ je taku govuril ſvoijm sholnerjom daj. mn. ǀ K'ſadnimu ſapovei ſholnerjom daj. mn. de imaio shturmat meſtu ǀ kar ſo mogli imeti kupaj sloshe, inu tem ſholnerjam daj. mn. neſsejo ǀ nyh Capitan k'sholneriam daj. mn. pravi ǀ vſe skuſi je mislil na ſvoje sholnerie tož. mn. ǀ vkup sholnerje tož. mn. Klizheio, inu sbiraio ǀ ta Gospud ſholnerje tož. mn. vkupaj poklizhe ǀ vaſhi Boguvi ſo preobernili ſolse v'shlahtne kamene … Sobe v'ſholnerje tož. mn. ǀ On nej pyanzhoval, kakor je navada per sholnerjoh mest. mn. ǀ S'Rimskimi sholnerij or. mn. ſo bilij shli Christuſa loviti ǀ Alexander ta Veliki Mazèdonski krajl s'sholnery or. mn. ſe je bratil ← srvnem. solner ‛vojaški plačanec’
SSKJ²
žonglêr -ja m (ȇ)
1. kdor zna z izredno spretnostjo istočasno metati v zrak navadno več predmetov in jih loviti: nastop znanega žonglerja s kiji, krožniki; igra se z ljudmi kakor žongler z žogami; pren. besedni žongler
2. lit., v francoskem okolju, v srednjem veku pevec, igralec in akrobat, ki nastopa po sejmih, plemiških dvorcih: potujoči pevci in žonglerji
SSKJ²
žonglêrski -a -o prid.(ȇ)
nanašajoč se na žonglerje ali žonglerstvo: žonglerska predstava / žonglerska spretnost
    žonglêrsko prisl.:
    žonglersko loviti ravnotežje
Pravopis
žonglêrsko primer. prisl. (ȇ) ~ loviti žogice
SSKJ²
žonglírati -am nedov. (ȋ)
1. z izredno spretnostjo istočasno metati v zrak več predmetov in jih loviti: vrvohodec je stoje na eni nogi še žongliral; žonglirati s krožniki, z žogami
2. ekspr., v zvezi s s, z spretno ravnati s čim: natakar je žongliral s kozarci / žonglirati z ljudmi; pren. žonglirati z besedami, s podatki
    žonglirajóč -a -e:
    žonglirajoč z izrazi dokazovati
Pleteršnik
žvȋžg, m. der Pfiff; — das Pfeifen: loviti rake na žvižg, Erj. (Izb. sp.).
Število zadetkov: 419