Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
belíti1 in béliti -im nedov. (ī ẹ́)
1. pokrivati (stene) z beležem ali z belilom: beliti hišo, stene; pog. beliti z apnom; pren. sneg beli gore
2. delati kaj bolj belo ali razbarvati: beliti perilo, platno / beliti lase
 
star. otroci mu belijo glavo, lase mu povzročajo velike skrbi; strokovnjaki si že dolgo belijo glavo s tem vprašanjem veliko razmišljajo o vprašanju; star. v šolah si beli glavo si s trudom pridobiva znanje
3. odstranjevati lubje: beliti deblo; beliti palico z nožem
// nar. odstranjevati lupino, kožo: beliti koruzo, krompir; beliti prašiča
4. zastar. močno segrevati: beliti peč za kruh
    belíti se in béliti se knjiž.
    1. belo odsevati, bleščati se: breze se belijo v gozdu; hiša se beli izza dreves; na vrhovih se beli prvi sneg
    2. postajati bel, svetel: lasje se mu belijo; na vzhodu se že beli
    belèč -éča -e:
    ravnina z belečimi se vasmi
    béljen -a -o:
    beljena preja; po starem beljene hiše
Celotno geslo Kostelski
belitiˈbėːl’t -l’ėn nedov.
Celotno geslo Etimološki
bíblija -e ž
bôrov1 bôrova bôrovo pridevnik [bôrou̯ bôrova bôrovo] STALNE ZVEZE: borova ogorčica, borov glivec, borov goban, borovo gostivanje, borovo gostüvanje, borov prelec
ETIMOLOGIJA: bor
brezast1
breznica
SSKJ²
brézov -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na brezo: brezov les; brezova veja; brezovo lubje / brezov gaj / brezova metla, šiba
● 
ekspr. izgovor je brezov izmišljen, neverjeten; brezove oči s svetlejšimi pegami na temnejši šarenici; ekspr. namazati otroka z brezovim oljem natepsti z brezovo šibo; natepsti sploh
♦ 
bot. brezov goban užitna goba s temnimi luskami po kocenu, Leccinum scabrum; kozm. brezova voda tekočina iz brezovega lubja, listja za nego las
Celotno geslo eSSKJ16
cimarindel -dla* (cimarindl) samostalnik moškega spola
posušeno lubje cimetovca, ki se uporablja kot dišava; SODOBNA USTREZNICA: cimetova skorja
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Celotno geslo eSSKJ16
cimarint -a samostalnik moškega spola
posušeno lubje cimetovca, ki se uporablja kot dišava; SODOBNA USTREZNICA: cimetova skorja
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Celotno geslo eSSKJ16
cimerikel -kla* samostalnik moškega spola
posušeno lubje cimetovca, ki se uporablja kot dišava; SODOBNA USTREZNICA: cimetova skorja
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
SSKJ²
címet -a m (ī)
posušeno lubje cimetovca, uporabljano kot dišava: rižu dodati sladkor in cimet; potresti jed s cimetom; cel, zmlet cimet; duh po cimetu
Celotno geslo Sinonimni
címet -a m
posušeno lubje cimetovca, uporabljano kot dišavapojmovnik
SINONIMI:
cimetova skorja, star. sladka skorja
Celotno geslo eSSKJ16
cimet -a samostalnik moškega spola
(zdrobljeno) posušeno lubje cimetovca, ki se uporablja kot dišava; SODOBNA USTREZNICA: cimet
FREKVENCA: 6 pojavitev v 5 delih
Celotno geslo Kostelski
cimetˈciːmet -a m
SSKJ²
címetovec -vca m (ī)
tropsko drevo, katerega posušeno lubje se uporablja kot dišava: aromatični listi cimetovca
Celotno geslo eSSKJ16
cinamet -a samostalnik moškega spola
(zdrobljeno) posušeno lubje cimetovca, ki se uporablja kot dišava; SODOBNA USTREZNICA: cimet
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Celotno geslo eSSKJ16
cinamom -a samostalnik moškega spola
(zdrobljeno) posušeno lubje cimetovca, ki se uporablja kot dišava; SODOBNA USTREZNICA: cimet
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
cvetličárski cvetličárska cvetličársko pridevnik [cvetličárski] STALNE ZVEZE: cvetličarska goba
ETIMOLOGIJA: cvetličar
Celotno geslo Pohlin
čereslo [čerẹ́slo] (čreslo) samostalnik srednjega spola

čreslo, tj. zdrobljeno lubje, ki se uporablja za strojenje kož

SSKJ²
črêslar tudi čréslar -ja m (ȇ; ẹ̑)
gozd. delavec, ki lupi lubje za čreslo:
Število zadetkov: 135