Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

korúznica korúznice samostalnik ženskega spola [korúznica]
    1. listi in stebla koruze
      1.1. po žetvi preostali del koruznih stebel
    2. ekspresivno ženska, ki s kom živi v zunajzakonski skupnosti ali nesklenjeni partnerski zvezi
ETIMOLOGIJA: koruznik
kôza kôze kozé samostalnik ženskega spola [kôza]
    1. domača žival z zakrivljenimi rogovi in zlasti pri samcu šopom daljših dlak po bradi; primerjaj lat. Capra aegagrus hircus
    2. iz zoologije manjši parkljar z večjimi zakrivljenimi rogovi, ki živi zlasti v gorah; primerjaj lat. Capra
    3. telovadno orodje za preskakovanje z oblazinjenim kvadrastim zgornjim delom
    4. priprava za držanje lesa, navadno pri žaganju, iz več nog v obliki črke iks
      4.1. taka priprava, navadno kot del druge
    5. znamenje kitajskega horoskopa med konjem in opico
    6. slabšalno ženska, ki je nespametna, omejena, neumna ali se ji to pripisuje
STALNE ZVEZE: drežniška koza, himalajska koza, kašmirska koza, sanska koza, zbijanje koze
FRAZEOLOGIJA: da bo volk sit in koza cela, skakati kot koza, Naj sosedu koza crkne., Volk sit in koza cela.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. koza, hrv., srb. kòza, rus. kozá, češ. koza < pslov. *koza < ide. *kag̕ah2 ali *kog̕ah2, podobno kot got. hakuls ‛plašč’ (prvotno iz kozje kože) ali litov. ožỹs ‛kozel’, ožkà ‛koza’, alb. dhi ‛koza’, stind. ajá- ‛kozel’, ajā́ ‛koza’ < ide. *h2ag̕- ‛koza, kozel’ - več ...
Celotno geslo Etimološki
kozȃrec -rca m
SSKJ²
kóžast -a -o prid. (ọ́)
podoben koži: kožasti del semena / kožasto lubje
Pravopis
kóžast -a -o (ọ́) ~o lubje
SSKJ²
krásnik -a m (ȃ)
petr. metamorfna kamnina, sestavljena v glavnem iz piroksena in granata; eklogit: gnajs in krasnik
♦ 
zool. borov krasnik hrošč kovinsko svetlikajoče se barve, ki leže jajčeca pod lubje borovih štorov, Chalcophora mariana
krhlíka krhlíke samostalnik ženskega spola [kərhlíka]
    grm ali nizko drevo z majhnimi zelenkasto rumenimi zvezdastimi cvetovi in drobnimi črnimi plodovi na pecljih ali del te rastline; primerjaj lat. Frangula alnus; SINONIMI: iz botanike navadna krhlika
STALNE ZVEZE: navadna krhlika
ETIMOLOGIJA: iz star. krhel ‛krhek’
Celotno geslo Kostelski
levitiˈliviːt -iːn nedov.
Celotno geslo Etimološki
lȋčje -a s
Celotno geslo Etimološki
lobánja -e ž
Celotno geslo Etimološki
lọ́pa -e ž
SSKJ²
lúb -a m (ȗ)
lubje: toča je poškodovala lub; vrezati črke v lub / cepljenje za lub cepljenje, pri katerem se cepič vtakne za lubje podlage
Pravopis
lúb -a m, snov. (ȗ) redk. lubje
Celotno geslo Etimološki
lȗb -a s
Celotno geslo Hipolit
lub (lup) samostalnik moškega spola

lubje

SSKJ²
lubád1 -a m (ȃ)
nar. zahodno lubje: odstraniti ves lubad
SSKJ²
lubád2 -i ž (ȃ)
nar. lubje: odstraniti lubad; poškodovana lubad
Celotno geslo Etimološki
lubȃdar -ja m
Celotno geslo Etimološki
lȗbenica -e ž
SSKJ²
lúbje -a s (ú)
1. plast živega in odmrlega tkiva, ki obdaja les rastlin: zajci glodajo lubje mladih dreves; lupiti lubje; vrezati črke v lubje; gladko, razpokano lubje; škodljivci v lubju / brezovo, hrastovo, smrekovo lubje
2. nar. zahodno krovni listi koruznega storža: obtrgovati lubje / blazina, napolnjena s koruznim lubjem ličkanjem
Število zadetkov: 135