Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Etimološki
stŕgati str̄gam in str̄žem nedov.
Celotno geslo eSSKJ
strojílo strojíla samostalnik srednjega spola [strojílo]
    snov za predelavo surove živalske kože v usnje
ETIMOLOGIJA: ↑strojiti
SSKJ²
strugáča -e ž (á)
star. strgalo: s strugačo odstranjevati lubje z debla
SSKJ²
strúglja -e ž (ȗ)
star. strgalo: s strugljo ostrgati lubje z drevesa / sodarske struglje
Vorenc
škorja ž, F11, caſsia, vel casia, ena neṡnana arznia, kakòr en mèd, v'enih ẛhkorjah; cortex, ṡhkorja, lubje; crusta, ṡhkorja, fraih; crusta, -ae, ex ulcere, vel vulnere, hraſta, ṡhkorja; decorticare, drevje lupiti, béliti, ẛhkorjo doli dréti, olupiti; malicornium, -ÿ, ṡhkorja, ali lupina ene margarine; philyra, -ae, tá ṡnoternîa leipa ṡhkorja, ali koṡha od lipoviga driveſſa, na katero ſo ty nékadanî ludè piſſali; stacten, vel stacte, -es, is ſladke ṡhkorje volie, is myrre ṡpreſhana voda, kapilze myrre. Exod:30.v.34; suber, -ris, lubje, ali goba ṡa potonfelne, hraſtova ṡhkorja, je enu drevze s'debelo ṡhkorjo, kateru ṡhelod noſſi; na taki ṡhkorji ſe vuzhè plavati
Svetokriški
škorja -e ž lubje: nej bila vezh zhloveskimu truplu, temuzh eni h'rastavi shkorij daj. ed. podobna (I/1, 82) → skorja
Vorenc
šuštar m, F5, calceolarius, ſhuſhtar, kateri zhrevle déla; cerdo, -onis, ſléherni antverhar, ſhuſhtar, kateri koṡhe garba; coriarius, ledrar, ali ſuṡhtar/ ſhuṡhtar kir ſtroji; suber, -ris, lubje, ali goba ṡa potonfelne ... ſhuſhtarji jo nuzajo ṡa pantofilne; sutor, -ris, ſhuṡhtar
Botanika
terciárna skórja -e -e ž
Pravopis
tísin -a -o (ȋ) ~o lubje
Pleteršnik
vorlják, m. 1) = orodje, s katerim lubje z debla strgajo, Savinska dol.; — 2) = konjederec, Savinska dol.
SSKJ²
začŕtati -am dov. (ŕ r̄)
1. s črto, črtami narediti: začrtati s palico krog v pesek / s svinčnikom si je začrtala obrvi
2. s črto, črtami zaznamovati, označiti: začrtati smer gibanja ladje na zemljevidu; na hlod je začrtal, kje naj se razžaga / začrtati mejo med zemljiščema
3. ekspr. povzročiti, narediti, da kaj nastane na podlagi: solze so ji začrtale proge po licih / obup mu je začrtal brazdo okoli ust
4. publ. določiti, izoblikovati: začrtali so delovni program društva; začrtati smernice / natančno si je začrtal, kaj mora storiti
♦ gozd. začrtati drevo zasekati drevesu lubje, da se izceja smola ali da usahne
    začŕtati se ekspr.
    pokazati se v obrisih: v daljavi so se začrtale gore; na vratih se je začrtala visoka postava
    // pojaviti se, nastati na podlagi: udaril je po plošči, da se je na njej začrtala razpoka / v nebo se je začrtala vijuga dima / med obrvmi se ji je začrtala ostra guba
    // postati viden, pokazati se: okrog ust se ji je začrtal grenek nasmešek
    začŕtan -a -o:
    doseči začrtani cilj; ravno začrtani jarki; vse je šlo svojo začrtano pot
SSKJ²
zalúbnik -a m (ȗ)
nav. mn., zool. hrošči, ki ležejo jajčeca za lubje dreves, kjer ličinke vrtajo rove, Scolytidae: rilčkarji in zalubniki
SSKJ²
zdŕzati -am dov. (r̄ ȓ)
gozd. odstraniti lubje in ličje z debla, ko ni muževno: delavci so zdrzali debla
Celotno geslo NESSJ
zlatovka
Vorenc
želod m, F12, acylos, ẛhelod; balanus, ſléherni ẛhelod; cerrea glans, zerou ẛhelod; cerrus, -ri, drivú ẛa ẛhelod; glandifer, -ra, -rum, kateri ṡhelod noſſi; glandula, -ae, tá drobni ṡhelod; glandulosus, polhen ṡheloda; glans, -dis, ṡhelod, kugla; myrobolanum, -ni, je en ṡhelod is ṡamurṡke deṡhele, is kateriga ſe ṡhlatne[!] ṡhalbe v'opotékah délajo; pabulum porcinum, ṡhyr, ṡhelot, ſvinṡka paſha; suber, -ris, lubje, ali goba ṡa potonfelne, hraſtova ṡhkorja, je enu drevze s'debelo ṡhkorjo, kateru ṡhelod noſſi; sylva glandifera, bórṡht ṡa ṡhelod
Število zadetkov: 135