Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
kinínovec -vca m (ȋ)
tropsko drevo, katerega lubje se uporablja za pridobivanje kinina: lubje kininovca
SSKJ²
kínovec -vca m (ȋ)
tropsko drevo, katerega lubje se uporablja za pridobivanje kinina: kavčukovec in kinovec
SSKJ²
kóžast -a -o prid. (ọ́)
podoben koži: kožasti del semena / kožasto lubje
SSKJ²
krásnik -a m (ȃ)
petr. metamorfna kamnina, sestavljena v glavnem iz piroksena in granata; eklogit: gnajs in krasnik
♦ zool. borov krasnik hrošč kovinsko svetlikajoče se barve, ki leže jajčeca pod lubje borovih štorov, Chalcophora mariana
SSKJ²
lúb -a m (ȗ)
lubje: toča je poškodovala lub; vrezati črke v lub / cepljenje za lub cepljenje, pri katerem se cepič vtakne za lubje podlage
SSKJ²
lubád1 -a m (ȃ)
nar. zahodno lubje: odstraniti ves lubad
SSKJ²
lubád2 -i ž (ȃ)
nar. lubje: odstraniti lubad; poškodovana lubad
SSKJ²
lúbje -a s (ú)
1. plast živega in odmrlega tkiva, ki obdaja les rastlin: zajci glodajo lubje mladih dreves; lupiti lubje; vrezati črke v lubje; gladko, razpokano lubje; škodljivci v lubju / brezovo, hrastovo, smrekovo lubje
2. nar. zahodno krovni listi koruznega storža: obtrgovati lubje / blazina, napolnjena s koruznim lubjem ličkanjem
SSKJ²
lupílec -lca [lupilca in lupiu̯ca] m (ȋ)
1. kdor odstranjuje lupino, kožo: pomivalci posode in lupilci krompirja
♦ gozd. delavec, ki odstranjuje lubje
2. lupilnik: lupilec za krompir se je pokvaril
SSKJ²
lupíti in lúpiti -im nedov. (ī ú)
1. odstranjevati lupino, kožo: lupiti jabolka, krompir, pomarančo; lupiti jajce; lupiti z nožem, s prsti / lupiti oreh odstranjevati zeleno lupino
// odstranjevati lubje: lupiti deblo; vrba se rada lupi
2. ekspr. izkoriščati, odirati: strašno je lupil svoje dolžnike
    lupíti se in lúpiti se navadno v zvezi s koža
    izgubljati zgornje, zunanje plasti: po bolezni, močnem sončenju se koža lupi / lupiti se v luskah / pog. hrbet se mu lupi koža na hrbtu
SSKJ²
lúskast -a -o prid. (ū)
1. ki ima luske: telo kače je luskasto / suha koža na rokah je videti luskasta / luskasto lubje
2. podoben luski: te tvorbe so luskaste oblike
♦ geol. luskasta zgradba gorovja zgradba, pri kateri plasti delno pokrivajo druga drugo; min. luskasta rudnina rudnina, ki se da klati v luske
SSKJ²
majíti -ím tudi májiti -im nedov. (ī í; ā)
odstranjevati lubje z muževnega debla: majiti drevo / z nožem majiti šibo
● nar. majiti piščalke iz vrbovih mladik delati
// nar. odstranjevati lupino, kožo: majiti krompir / majiti koruzo ličkati
SSKJ²
méžiti -im, in mežíti in méžiti -im nedov. (ẹ̄; ī ẹ́)
nar. vzhodno odstranjevati lubje z muževnega debla; majiti: mežiti deblo, hlod
SSKJ²
mladôven in mládoven -vna -o prid. (ō; á)
star. mlad: mladovno brstje, lubje
♦ vet. mladovna krava krava v prvem obdobju po porodu
SSKJ²
obelíti1 in obéliti -im dov. (ī ẹ́)
1. narediti kaj bolj belo ali razbarvati: obeliti perilo, platno; obeliti rjuhe na soncu / obeliti lase
♦ agr. obeliti endivijo s povezovanjem listov posamezne rastline povzročiti, da postanejo ti belo rumene barve
2. odstraniti lubje: obeliti smreke; z nožem obeliti palico
3. nar. vzhodno pobeliti1: obeliti hišo
    obéljen -a -o:
    obeljen les; obeljeno platno
SSKJ²
obróčkati -am nedov. in dov. (ọ̑)
zool. označevati ptice z obročkom na nogi, zlasti za ugotavljanje njihovih selitev: golobe in lastovke redno obročkajo; uspelo jim je obročkati štirideset mladih štorkelj / obročkati perutnino
♦ gozd. odstraniti skorjo, lubje z debla, veje v obliki obročka
    obróčkan -a -o:
    obročkane ptice
SSKJ²
odŕzati -am dov. (r̄ ȓ)
gozd. odstraniti lubje in ličje z debla, ko ni muževno: odrzati posekano smreko
● zastar. odrzati blato s čevljev odrgniti
    odŕzan -a -o:
    odrzani hlodi
SSKJ²
okulácija -e ž (á)
agr. cepljenje, pri katerem se oko cepiča vstavi za lubje podlage, cepljenje na oko: okulacija in kopulacija / okulacija na speče oko pri kateri odžene oko cepiča naslednjo pomlad; okulacija na živo oko pri kateri odžene oko cepiča še isto leto
SSKJ²
okulírati -am nedov. in dov. (ȋ)
agr. vstavljati oko cepiča za lubje podlage, cepiti na oko: okulirati sadno drevje
SSKJ²
olupíti in olúpiti -im dov. (ī ú)
odstraniti lupino, kožo: olupiti jabolko, jajce; olupiti z nožem
// odstraniti lubje: olupiti deblo
    olupíti se in olúpiti se navadno v zvezi s koža
    izgubiti zgornje, zunanje plasti: koža na hrbtu se mu je olupila / pog. nos se mu je olupil koža na nosu
    olúpljen -a -o:
    olupljen krompir; hrbet ima ves olupljen
Število zadetkov: 135