Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
vujati, -jam, -jem, vb. impf. (nam. uvijati), = viti, Mur.; mačka z repom vuje, ogr.-Valj. (Rad).
SSKJ²
začopátiti -im dov. (ā ȃ) nižje pog.
1. zgrabiti, prijeti: začopatil je mačka za vrat in ga odnesel ven / policisti so že začopatili vlomilca
2. zalotiti, zasačiti: začopatili so ga pri kraji
Pravopis
začopátiti -im dov. -en -ena; začopátenje (á ȃ; ȃ) neknj. pog. koga/kaj ~ mačka za vrat zgrabiti, prijeti; ~ tatu pri kraji dobiti, zalotiti
SSKJ²
zadišáti -ím dov. (á í)
1. dati, povzročiti prijeten vonj: akacije so opojno zadišale; hrana je zadišala po vsem prostoru; brezoseb.: od stojnic s sadjem je vabljivo zadišalo; zadišalo je kot v cvetličarni
// dati, povzročiti vonj sploh: iz kuhinje je zadišal dim
2. ekspr. dobiti, pokazati značilnosti česa: čas je zadišal po vojni; brezoseb. zadišalo je po snegu
3. ekspr., z dajalnikom vzbuditi željo, zamikati: tobak mu je zadišal
4. preh., zastar. zavohati, zaduhati: mačka je zadišala miš
SSKJ²
zadréti se -dêrem se dov., zaderíte se; zadŕl se (ẹ́ é)
ekspr. oglasiti se z močnim, neprijetnim glasom: zadrl se je v pozdrav / ali prideš, se je zadrl za menoj / na strehi se je zadrla mačka / šolski zvonec se je zadrl
// grobo, glasno koga ošteti: zadreti se na koga; za vsako stvar se zadere name
Pleteršnik
zadúpati, -dȗpam, vb. pf. erhaschen: mačka miš zadupa, Fr.-C.
SSKJ²
zalezováti -újem tudi zalézovati -ujem nedov. (á ȗ; ẹ́)
1. prizadevati si priti skrivoma, pritajeno z določenim namenom dovolj blizu koga: lovec zalezuje gamsa, divjega petelina / gad, mačka zalezuje miš / ves dan zalezovati sovražnika, tihotapce / če bi nas zalezovali, bi nas čakali tule
// prizadevati si priti v stik s kom z namenom uresničiti ljubezenske želje, zadovoljiti spolne potrebe: zalezovati dekle; zalezuje jo, ko moža ni doma
2. skrivaj, pritajeno opazovati koga z namenom nadzorovati ga: kljub temu, da so ga povsod zalezovali, je nenadoma izginil
3. nav. 3. os., ekspr. s skorajšnjim začetkom, majhno stopnjo svojega pojavljanja spravljati koga v kako neugodno, nezaželeno stanje: dan zalezuje ubežnika / naduha, spanec ga zalezuje / dvom, vest me zalezuje
SSKJ²
zalízati tudi zalizáti -lížem dov. (í á í)
1. z lizanjem narediti, da kaj pride v določen položaj in tam ostane: zalizati zatrgano obnohtno kožico
// ekspr. z gladenjem, česanjem narediti, da kaj pride v določen položaj in tam ostane: zmočila je glavnik in zalizala lase ob stran; zalizati si štrleč koder las
2. z lizanjem pozdraviti: mačka (si) rane zaliže / pes je nekaj dni šepal, pa se je kmalu zalizal
3. ekspr. s svojim učinkovanjem, prisotnostjo povzročiti, da postane kaj gladko, ravno, enako z okolico: dež in sneg zaližeta steze; veter je zalizal stopinje v snegu
4. nepreh., ekspr. švigniti, zaplapolati: plamen je zalizal do stropa; ogenj se je zalizal že do prvih hiš / biči so zalizali po golih telesih
    zalízati se 
    1. v zvezi s polž potegniti telo v hišico in zapreti ustje z apnenčastim pokrovom: pred zimo se polži zaližejo
    2. ekspr., s prislovnim določilom postati zadržan, nezaupljiv: vsakdo se je zalizal sam vase / zalizati se v molk postati molčeč
    zalízan -a -o:
    zalizani polži; biti zagrenjen in zalizan sam vase; zalizana rana
Pravopis
zalízati tudi zalizáti -lížem dov. zalízanje in zalizánje; drugo gl. lizati (í/á í) kaj Mačka (si) ~e rane
zalízati se tudi zalizáti se -lížem se (í/á í) Polž se ~e; poud. zalizati se v kaj ~ ~ ~ molk |postati molčeč|
Celotno geslo eSSKJ
zamijávkati zamijávkam dovršni glagol [zamijáu̯kati]
    1. oglasiti se z visokim, zateglim glasom, značilnim za mačko
      1.1. ekspresivno oglasiti se s temu podobnim zvokom
      1.2. ekspresivno reči, povedati s temu podobnim glasom
    2. slabšalno izraziti nezadovoljstvo, nestrinjanje s čim
FRAZEOLOGIJA: Če mački stopiš na rep, zamijavka.
ETIMOLOGIJA: ↑mijavkati
SSKJ²
zamijávkati -am dov. (ȃ)
oglasiti se z glasom mijav: mačka je tiho zamijavkala
Pravopis
zamijávkati -am dov. zamijávkanje (ȃ) Mačka je zamijavkala
Celotno geslo Sinonimni
zamijávkati -am dov.
oglasiti se z glasom mijav
SINONIMI:
Celotno geslo Etimološki
zamọ̑rec -rca m
Celotno geslo Etimološki
zamọ̑rska mȃčka – glej mórska mȃčka
SSKJ²
zamôrski2 tudi zamórski -a -o prid. (ó; ọ̑)
star. čezmorski: zamorski kraji
♦ zool. zamorska mačka dolgorepa opica, ki živi v Afriki, Cercopithecus
SSKJ²
zapíhati -am dov., tudi zapihájte; tudi zapihála (í)
1. nav. 3. os. začeti pihati: burja je zapihala; hladen veter je zapihal; brezoseb. zunaj je zapihalo
2. večkrat iztisniti zrak skozi priprta, našobljena usta, navadno z določenim namenom: zapihati v dlan / zapihati skozi nos, zobe
3. s pihanjem izraziti navadno strah, občutek ogroženosti: lisjak je zapihal; mačka je zapihala; jezno zapihati
// ekspr. izraziti jezo, nejevoljo, sovražnost: ženske so užaljeno zapihale; zapihala je kakor mačka / zapihati od jeze / tiho bodi, je razdraženo zapihal
● ekspr. zapihal je drug, nov veter razmere so se spremenile; ekspr. zapihali so bolj ugodni vetrovi razmere, okoliščine so postale bolj ugodne
Celotno geslo Sinonimni
zapíhati -am dov.
1.
začeti pihati
SINONIMI:
ekspr. pobriti, knj.izroč. podpihati, ekspr. popihati, knj.izroč. popihniti, ekspr. potegniti, ekspr. urezati, ekspr. zabriti, ekspr. zaplesati, star. zavejati, knj.izroč. zaveti
2.
s pihanjem izraziti navadno strah, občutek ogroženosti
SINONIMI:
GLEJ ŠE: spregovoriti
Celotno geslo Frazemi
zapísan Frazemi s sestavino zapísan:
bíti dôbro zapísan [pri kóm, kjé], bíti slabó zapísan [pri kóm, kjé], bíti zapísan smŕti, bíti zapísan v zvézdah, ne bíti dôbro zapísan [pri kóm, kjé], zapísan kót, zapísan smŕti
SSKJ²
zaprašíti -ím dov., zaprášil (ī í)
1. povzročiti, da je kaj polno prahu, pokrito s prahom: pri pometanju je zaprašila sobo; zaprašiti si obleko pri delu
2. posuti s prahom, praškom: zaprašiti rano; zaprašiti živali zaradi mrčesa
// agr. nanesti prašivo na rastline: zaprašiti sadno drevje
    zaprašíti se 
    1. postati umazan od prahu: razstavljeni predmeti so se zaprašili; ura se je zaprašila in ustavila
    2. ekspr. drobno se usuti: z jelke se je zaprašil sneg
    3. ekspr. steči1, zdirjati: otroci so se zaprašili po bregu / napadalec se je zaprašil proti nam
    // z veliko silo, hitrim premikanjem priti kam: pes se mu je zaprašil med noge
    // v zvezi z v silovito napasti: zaprašil se je vanj in ga tepel; zaprašila se je vanj kakor mačka
    4. ekspr., z oslabljenim pomenom, v zvezi z v izraža začetek dejanja, kot ga določa samostalnik: zaprašiti se v delo, tek
    zaprašèn -êna -o
    1. deležnik od zaprašiti: ves je bil zaprašen; zaprašena cesta; zaprašena obleka; zaprašeno ozračje
    2. slabš. zastarel, nesodoben: zaprašen učbenik; zaprašena predstava; zaprašeno romantično delo
    3. slabš. neživljenjski, nestvaren: zaprašene misli; zaprašena znanost
Število zadetkov: 460