- 1. navadno v množini kulturna rastlina z rumenimi cvetovi in podzemnimi plodovi s podolgovatimi zrni v kratkih trdih strokih; primerjaj lat. Arachis hypogaea; SINONIMI: kikiriki
Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
- 1. navadno ekspresivno jež, zlasti manjši
- 2. žival s kroglastim telesom in številnimi premičnimi bodicami, ki živi na morskem dnu; primerjaj lat. Echinoidea; SINONIMI: jež, morski jež, iz zoologije morski ježek
- 4. pripomoček iz dveh sprijemalnih trakov za zapenjanje zlasti oblačil, obutve
FRAZEOLOGIJA: postriči koga na ježka, postrižen na ježka
ETIMOLOGIJA: ↑jež
- iz medicine, iz veterine nalezljiva glivična kožna bolezen živali, zlasti mačk, ki se prenaša tudi na človeka in povzroča lišajaste spremembe v obliki rožnatih krogov z izrazitim rdečkastim robom; SINONIMI: mačja bolezen
- 1. kdor se ukvarja z rejo, pašo ovc, navadno poklicno
- 2. pes, izhodiščno vzrejen za vodenje, zganjanje ovc, goveda; SINONIMI: ovčarski pes
- 3. pes, izhodiščno vzrejen za varovanje ovc, goveda; SINONIMI: ovčarski pes, pastirski pes
ETIMOLOGIJA: ↑ovca
- 1. v nekaterih zvezah v obliki plitvi ki ima od površine proti notranjosti, zlasti v navpični smeri, razmeroma majhno razsežnost; SINONIMI: plitek
- 2. ki ima manjšo intenzivnost, vpliv
- 5. v obliki plitvi ki je v zvezi s fazami spanja, ko človek prehaja iz budnega stanja v spanec in se srčni utrip upočasni, telesna temperatura zniža; SINONIMI: plitek
- 6. ekspresivno ki ni sposoben, ne želi poglobljeno razmišljati, čustvovati; SINONIMI: ekspresivno plitek
FRAZEOLOGIJA: imeti plitev žep, plitev žep, s plitvim žepom
ETIMOLOGIJA: < *plytvъ iz pslov. *plytъ, glej ↑plitek
- pes navadno s srednje dolgo resasto dlako in neizrazitim čelom
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Terrier in angl. terrier (dog), dobesedno ‛zemeljski (pes)’ iz srfrc. terrier iz srlat. terrarius iz terra ‛zemlja’ - več ...
- organska snov, ki jo telo v majhnih količinah potrebuje za različne presnovne procese in pozitivno vpliva na delovanje organizma
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Vitamin in angl. vitamin) iz lat. vīta ‛življenje’ + ↑(a)min - več ...
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
1. majhen kos, odrezek: aškrc platna
2. slabš. majhen človek, otrok: ta aškrc mi povzroča same skrbi
1. manjšalnica od črv(ič): v siru so mrgoleli drobni črvički; ptice iščejo, pobirajo črvičke / črviček žalosti se ji je prikradel v srce
2. ekspr. majhen, nebogljen otrok: kdo bo skrbel za črvička brez matere; prosila je zase in za svojega malega črvička
1. ki ima razmeroma majhne razsežnosti: droben cvet; zbiral je različne drobne predmete; tkanina z drobnim vzorcem; na manjših policah je ležalo razno drobno blago; droben kot makovo zrnce / drobno pecivo; drobno pohištvo manjši lesni izdelki / hoditi z drobnimi koraki; pren. še vedno ima drobno upanje
// pri manjših okroglih stvareh ki ima razmeroma majhne razsežnosti; ant. debel: drobne grozdne jagode; drobne kaplje; drobno koruzno zrno / opazovala ga je s svojimi drobnimi črnimi očmi
// ekspr. slaboten, šibek, nežen: majhen, droben otrok; bila je drobno, plaho dekletce / dotaknila se ga je s svojimi drobnimi prstki; ta kroj je primeren le za drobne postave / droben glasek; v dolini se je prižgalo tisoč drobnih luči; pren. droben nasmešek se ji je razlil po obrazu
2. ki ima med najbližjima nasprotnima ploskvama razmeroma majhno razsežnost; tanek: drobna knjižica; drobno stebelce / za to bi bili boljši bolj drobni žebljički
// ki ima glede na dolžino razmeroma majhen obseg, premer: drobna breza, palica / z drobnimi črkami napisan naslov; drobna črta / drobni tisk besedilo v oglasnih sporočilih, pogodbah, ki vsebuje podrobnejšo predstavitev pogojev, napisano z manjšimi črkami kot drugo besedilo
3. ki sestoji iz razmeroma majhnih enot; ant. debel: letos je krompir precej droben; droben pesek; drobno sadje; droben, suh sneg
4. ki se mu zaradi nevažnosti pripisuje majhen pomen: drobni prepiri; drobne vsakdanje skrbi; drobne ljubezenske zgodbe / bil je že večkrat zaprt zaradi drobnih tatvin / razstava je bila najavljena med drobnimi novicami; drobna dela
5. ki se v manjšem obsegu in z razmeroma majhno ekonomsko osnovo ukvarja s kako dejavnostjo: drobni obrtnik, posestnik, proizvajalec / drobni kapitalist, lastnik / drobna blagovna proizvodnja; drobno kmečko gospodarstvo
● droben denar drobiž; ekspr. raztrgati na drobne kosce čisto, popolnoma; ekspr. tako so se tepli, da je bilo vse drobno zelo, hudo so se tepli
♦ soc. drobna buržoazija lastniki proizvajalnih sredstev v kapitalizmu, ki živijo od lastnega proizvajalnega dela; strojn. drobni navoj navoj, ki ima razmeroma majhen profil; zal. drobni tisk izdaje na nekaj tiskanih straneh, navadno v propagandne namene
- drôbno in drobnó prisl.:
drobno hoditi; drobno pokašljevati; drobno prši; drobno zmlete drobtine; drobno karirasto blago
- drôbni -a -o sam.:
tisti drobni ga je udaril; na drôbno in na dróbno kupovati, prodajati na drobno; na drobno mleti, sekljati; šalj. on se na drobno ženi ima ljubezenske odnose z več osebami istočasno ali v kratkih časovnih presledkih; trgovina na drobno trgovina, ki preprodaja blago neposredno potrošnikom v manjših količinah
1. ekspr. droben, majhen otrok: majhni, neugnani drobljanci; imela je polno hišo drobljancev / ostal je drobljanec drobne postave
// mladič, zlasti ptičji: štorklja je skrbno pitala svoje drobljance
2. knjiž. majhen drobec, košček: zdrobil je grudo in vrgel drobljance v okno; drobljanec kruha, slame / pojedel je vse do zadnjega drobljanca
♦ nav. mn., gastr. flancat iz nekvašenega, krhkega testa
močno, krčevito jokati: ves večer je neutolažljivo ihtela; samo ihti in stoka; ihtela je kot majhen otrok
// knjiž. jokati: mati je tiho ihtela; pretresljivo ihteti
● knjiž. oče, ne bom več! je ihtel ihte govoril
- ihté :
ihte govoriti
- ihtèč -éča -e:
ihteč je zbežal; z ihtečim glasom je govorila
1. manjšalnica od kljuka: pritisne na kljukico in vrata se odprejo / vzvod s kljukico / plašč je obesila na kljukico
2. pog. majhna priprava za pripenjanje, obešanje perila; ščipalka: otrok ji je z veseljem podajal kljukice / kljukice za perilo
3. majhen, kljuki podoben znak nad črko ali pod njo kot njen sestavni del: ko piše, rad izpušča kljukice; kljukica na č
♦ anat. laktna kljukica kaveljčast izrastek podlahtnice v komolcu, ki preprečuje njeno pregibanje nazaj; bot. kljukica zakrivljen izrastek na plodovih nekaterih rastlin
slabš. kdor vsebinsko prazno govori, navadno z močnim, rezkim glasom: iz voditelja je postal kričač; ustež in kričač
// ekspr. otrok, zlasti majhen: pestovala je malega kričača
1. manjšalnica od lonec: lonček se je prevrnil; postaviti lonček na štedilnik; ona je kakor majhen lonček – hitro vzkipi / cvetlični lonček; lonček s pelargonijami; stojalo za lončke / lonček juhe
2. igrača, ki predstavlja lonček, posodico: kupiti deklici majhen štedilnik in lončke; otrok se igra v pesku z lopatico in lončki
3. posodica s pokrovčkom, navadno porcelanasta, za zdravila, lepotilna sredstva: vrsta lončkov v lekarni / lonček kreme
● ekspr. on zna vedno o pravem času pristaviti svoj lonček pri čem tudi zase poiskati korist; pridružiti se čemu, kar je v danem položaju najbolj koristno; pog. dečki so metali kamenje v lončke na električnih drogovih v izolatorje
♦ čeb. matični lonček matičnik
ekspr. zelo majhen: majcen hlebček, otrok, ptiček; deček je še majcen; majcena kroglica / v tem je bila majcena tolažba
- májceno prisl.:
majceno nam ga pokaži
- májceni -a -o sam.:
nič se ne boj, majcena; sosedovo majceno je izdihnilo
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »