- samica dalmatinca
Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
- gora, visoka od 2000 do 2999 metrov
- 1. neformalno, evfemistično izraža, da govorec občuti zadrego
- 2. neformalno, evfemistično izraža, da je govorec presenečen
- 3. neformalno, evfemistično izraža, da je govorec nejevoljen, jezen
ETIMOLOGIJA: evfemistično prenarejeno iz ↑jebenti
- 1. kačji mladič
- 2. kar spominja na manjšo kačo
- 3. iz zoologije členonožec z daljšim valjastim telesom in večjim številom parnih nožic, ki živi zlasti na vlažnih tleh in se v nevarnosti lahko zvije v kroglico; primerjaj lat. Diplopoda
ETIMOLOGIJA: ↑kača
- 1. žabi podobna dvoživka s krepkim trupom in nagrbančeno bradavičasto kožo rjavkaste barve; primerjaj lat. Bufo bufo; SINONIMI: iz zoologije navadna krastača
- 2. iz zoologije žabi podobna dvoživka s krepkim trupom; primerjaj lat. Bufo
- 4. slabšalno kdor je neprijeten, aroganten, škodljiv ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno govnač, neformalno, slabšalno krota
FRAZEOLOGIJA: požreti krastačo
ETIMOLOGIJA: = hrv. kràstača, tako kot ukr. koróstaka iz ↑krasta - več ...
- 1. navadno ekspresivno lisica, zlasti manjša
- 2. ekspresivno ženska, ki zna okoliščine dobro, spretno izkoristiti sebi v prid
- 3. užitna goba z valovitim, podvitim klobukom in trosovnico z žlebički, ki se nadaljujejo po betu navzdol; primerjaj lat. Cantharellus
- 3.1. navadno v množini ta goba kot hrana, jed
- 4. užitna goba rumenkaste barve z valovitim, podvitim klobukom lijaste oblike; primerjaj lat. Cantharellus cibarius; SINONIMI: iz biologije navadna lisička
ETIMOLOGIJA: ↑lisica - več ...
- 1. neformalno priprava z zložljivim nepremočljivim platnom in ročajem za zaščito pred padavinami; SINONIMI: dežnik
- 2. neformalno užitna goba z večjim klobukom z rebrasto trosovnico in obročkom na tankem betu; primerjaj lat. Macrolepiota procera; SINONIMI: dežnik, dežnikarica, iz biologije orjaški dežnik
- 2.1. neformalno ta goba kot hrana, jed
- 3. neformalno kar združuje deležnike, dejavnosti, vsebine s skupnimi cilji, zlasti zaradi težnje po večji usklajenosti, učinkovitosti; SINONIMI: dežnik
- 1. navadno ekspresivno miš, zlasti manjša
- 2. igrača, ki predstavlja miš
- 3. ljubkovalno ženska ali deklica
- 4. z dlanjo vodljiva naprava, navadno s tipkami in kolescem, za premikanje kazalca po računalniškem zaslonu in izvedbo ukazov; SINONIMI: miš
- 5. navadno v množini kroglasto ocvrto pecivo iz kvašenega testa
FRAZEOLOGIJA: kot siva miška, siva miška, tiha miška, tih kot miška, tiho kot miška, Mačka miško, miš pšeničko.
ETIMOLOGIJA: ↑miš, kot računalniški termin po zgledu angl. mouse ‛miš’ prvič uporabljeno 1968 na Raziskovalnem inštitutu Stanfordove univerze, ZDA
- pingvinu podobna vodna ptica, ki živi na obalah severnih morij; primerjaj lat. Alcidae
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. njȏrka, iz njòriti ‛potapljati se’, nar. različice od nòriti
- 1. izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj
- 2. izraža, da govorec občuti umirjeno veselje, radost, vznesenost
- 3. izraža, da govorec čuti željo, hrepeni po čem
- 4. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj
- 5. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo
- 5.1. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svoje pritrjevanje ali zanikovanje
- 5.2. kot členek uporablja se pred ponovljenim izrazom, izrazom enakega pomena, ki ga govorec želi poudariti
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ȍh, rus. óh, češ. och, imitativna beseda, ki posnema navadno žalostno vzdihovanje, znana tudi v drugih jezikih, npr. nem. och, lat. oh, ↑o
- 1. manjša zver z dolgim vitkim trupom, s temnejšo dlako po hrbtu in belkasto po trebuhu; primerjaj lat. Mustela
- 2. slabšalno kdor je zvit, premeten ali se mu to pripisuje
ETIMOLOGIJA: = star. hrv. podlasica, sorodno cslov. lasica, hrv., srb. lȁsica, rus. lásica, češ. lasice, tudi star. sloven. lasica < pslov. *lasica, nejasnega izvora - več ...
- motorno kolo z manjšimi kolesi in prostorom za noge na sredini, ki ne dosega večjih hitrosti, navadno za vožnjo po mestu
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. scooter iz scoot ‛zdrveti, ucvreti jo’
- 1. navadno v množini, ekspresivno škorenj
- 1.1. navadno v množini škornju podobno obuvalo za živali; SINONIMI: škorenjček
- 2. kar po obliki spominja na škorenj, zlasti okrasne vreče, okraski; SINONIMI: škorenjček
- 1. iz biologije lesna goba z gladkim klobukom medeno rjave barve in tanjšim ukrivljenim luskastim betom, ki navadno raste v šopih; primerjaj lat. Kuehneromyces
- 1.1. ta goba kot hrana, jed
- 2. lesna goba z luskastim klobukom sivkasto rumene barve, ki raste v šopih s spodaj zraščenimi beti; primerjaj lat. Armillaria mellea; SINONIMI: iz biologije mraznica, iz biologije prava štorovka, iz biologije sivorumena mraznica
ETIMOLOGIJA: ↑štor
- iz zoologije manjša obvodna ptica selivka s rjavkastim perjem po hrbtu in daljšimi nogami; primerjaj lat. Rallidae
ETIMOLOGIJA: iz tukati se ‛sklanjati se’, prevzeto iz nem. sich ducken
- 1. glodalec temno rjave ali rdečkasto rjave barve z belim trebuhom in košatim repom; primerjaj lat. Sciurus vulgaris
- 2. iz zoologije glodalec z daljšim košatim repom, ostrimi kremplji in daljšimi ušesi, ki se hrani zlasti z oreščki, semeni; primerjaj lat. Sciuridae
FRAZEOLOGIJA: splezati kot veverica, živahen kot veverica
ETIMOLOGIJA: = cslov. věverica, hrv. vjȅverica, srb. vȅverica, star. rus. véverica, češ. veveřice < pslov. *věverica, iz *věverь iz ide. korena *u̯er- ‛viti, vrteti, upogibati, zavijati’, tako kot litov. vėverìs, latv. vãveris, stprus. weware, nperz. varvarah, lat. vīverra ‛podlasica, vretica’ - več ...
- 1. manjša žaba
- 3. v množini, manj formalno oprijeto, hlačam podobno, zlasti otroško oblačilo, ki pokriva tudi stopala
- 4. manj formalno ključavnica s polkrožno ukrivljenim zgornjim delom, ki se pri zaklepanju zatakne v spodnjega
- 5. manj formalno plavanje, pri katerem se z rokami in nogami delajo krožni gibi; SINONIMI: manj formalno žaba
- 6. navadno v množini odboj vrženega kamna od vodne gladine
- 7. navadno v množini, neformalno, ekspresivno športni klub, ekipa iz Ljubljane z okolico ali njun navijač
- 8. iz glasbene umetnosti del loka za godala, v katerega je vpeta žima na strani, ki se jo drži pri igranju
ETIMOLOGIJA: ↑žaba
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
zgod., navadno v zvezi velika antanta zveza Anglije, Francije in Rusije pred prvo svetovno vojno: sile antante; boriti se na strani antante / mala antanta zveza med Čehoslovaško, Jugoslavijo in Romunijo po prvi svetovni vojni
1. nerazločno govoriti: pijanec beblja s težkim jezikom
// poskušati govoriti, nepopolno izgovarjati: mala beblja
2. slabš. govoriti, pripovedovati: neprestano beblja neumnosti
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 108
- Naslednja »