Zadetki iskanja
Pleteršnik
priję́ti, prímem, vb. pf. 1) erfassen, ergreifen; veliki obeti, malo prijeti = viel versprechen, wenig halten, Z.; z roko, s kleščami p. kaj; trdo, napak p. kaj; p. koga za roko, za ušesa, jemanden bei der Hand, bei den Ohren nehmen; p. se za nos = sich an seiner Nase zupfen; majoliko p. za roče; p. za meč, za orožje, zum Degen, zu den Waffen greifen; narobe p. za kaj, etwas verkehrt anfassen; — p. za delo, Hand ans Werk legen; v hiši ni prijel za nobeno delo, Erj. (Izb. sp.); festnehmen, einfangen, p. tatu; konj je ušel, pa so ga kmalu prijeli; — einen Angriff thun, angreifen; sovražnika p.; — trdo koga p., jemanden hart hernehmen; = v strah p. koga, Jan.; za besedo p. koga, jemanden beim Worte nehmen; — befallen; mrzlica, krč me prime; — p. se, sich packen, handgemein werden; psa se primeta, vojski se primeta; — 2) p. se, etwas erfassen und daran haften o. hangen bleiben: p. se za vejo; s kremplji se p., sich ankrallen, Cig.; pijavka se je prijela, der Blutegel hat sich fest angesogen, Cig.; p. se kakor klop, sich wie eine Zecke anhängen; prah se prime posode, obleke; prime se ga vse kakor smole = er ist ein Dieb, Cig.; — Wurzeln treiben, greifen: posajene rastline, cepljena drevesa se primejo; — bolezen se človeka prime (steckt einen an), Cig.; ime se ga je prijelo, der Name blieb ihm, Z., Jurč.; nič se ga več ne prime, bei ihm verfängt nichts mehr; srca se p., zum Herzen gehen, Jan.; — p. se koga, sich jemandem anschließen u. sich an ihn halten, Cig.; — p. se česa, Hand an etwas legen, in Angriff nehmen: dela se p.; — 3) = prejeti, empfangen, Alas., Jan.; tako ima le-ta Gospod prijet biti na zemlji, Trub.; p. krst, Krelj; v svojo hišo koga p., Krelj; Bog te primi! sei gegrüßt! Alas., Dict.; prijel sem pismo, Npr.-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
Pleteršnik
prikadíti, -ím, vb. pf. 1) rauchend herbeikommen, Mur., Z.; — 2) p. se: prikadilo se je do nas, der Rauch drang bis zu uns, Cig.; — 3) prikajen, malo prismuknjen, prismojen: prikajen človek, Lašče-Erj. (Torb.), Notr.
Pleteršnik
priprẹ́miti, -im, vb. pf. 1) vorbereiten, Jan. (H.); — 2) = pomagati: pripremite malo! Dol.; — 3) živino p. = drugemu pastirju jo izročiti, Dol.
Pleteršnik
prirásti, -rástem, vb. pf. 1) anwachsen (an etwas), Cig., Jan.; k srcu mu je prirastlo, es ist ihm an das Herz gewachsen, Cig.; = p. se: duša se mu je prirastla, er hat ein zähes Leben, Cig.; — 2) anwachsen: letos je malo pšenice, vina prirastlo, die Getreide-, Weinfechsung ist heuer gering; — 3) p. do —, im Wachsen bis zu einer Stelle gelangen.
Pleteršnik
pristȃva, f. 1) der Meierhof, das Landgut, Meg., Dict., Mur., Cig., Jan., Schönl., Jap.-Valj. (Rad), nk.; jaz sem pristavo kupil, Krelj; v predmestjih so vrti, pristave, Hip. (Orb.); "to je grad in pristava!" (to je vse!): tako se reče, kadar je česa (n. pr. pridelka) malo Notr.-Let.; tudi: prístava: Na polju stoji pristava, Prelepa nova pristava, Npes.-Vraz; — 2) = sinus (math.), Jan., Cig. (T.); (po češ.).
Pleteršnik
pristrẹ́či, -strẹ́žem, vb. pf. 1) erpassen, erlauern, Z.; p. koga, Šol., C.; — 2) auffangen, Jan.; le malo vode sem pristregla, jvzhŠt.; — erwischen: p. kaj obeda, Zora; na ušesa p., erlauschen, Cig.
Pleteršnik
privǫ́ščiti, -im, vb. pf. (impf.) vergönnen; malo imam, pa še tega mi ne privoščijo; p. si kaj; nič si ne p.
Pleteršnik
pro-, praef. le v malo besedah se je ta predpona ohranila: prodaj (prodati), prostor (prostreti); z večine se je nadomestila s predpono: pre-, ki je blizu istega pomena; novejši pisatelji so jo zopet začeli v nekaterih, največ iz drugih slovanskih jezikov vzetih besedah pisati.
Pleteršnik
razpráti, -pórjem, (-pǫ́rjem), vb. pf. auftrennen, Hip. (Orb.); mreža na strani uže malo razprana, Levst. (Zb. sp.); aufschlitzen, Šol.; zerreißen, Vrt.; Jakob razporje oblačila po sebi, Ravn.; medved mu hlače vse razporje, Glas.; r. si grlo, Erj. (Izb. sp.); — aufschneiden, Jan. (H.); — r. se, zerspringen, zerplatzen, Jan. (H.).
Pleteršnik
rę̑plja 1., f. der Traubenkamm, Goriš.-Erj. (Torb.); — = grozdova vejica z malo jagodami: daj mi repljo grozdja! Ip., Goriš.-Erj. (Torb.), Kras.
Pleteršnik
rjavíca, f. 1) der Rost: železa se je rjavica prijela, Lašče-Levst. (Rok.); — 2) neka rjava, malo da ne rdeča ilovica, jvzhŠt.; — 3) die rothe (o. braune) Ameise (myrmica rubra), Mur., C.
Pleteršnik
rǫ̑čka, f. 1) dem. roka; das Händchen, Notr.; — 2) die Handhabe, der Henkel, Cig., Jan., C., Dol.; — 3) der Henkelkrug, Mur., Št.-Cig., Jan., C.; ročke napolnjene z dobro starino, Zv.; "Bog je letos ročko visoko obesil" (tako pravijo, kadar je malo vina), C.
Pleteršnik
ropótəc, -tca, m. 1) das Polterwerkzeug: die Ratsche, die Klapper, Cig., Jan., M., C.; — die Klappermühle als Vogelscheuche, M., LjZv., Tolm.; velik ropotec, pa malo melje = viel Geschrei u. wenig Wolle, Guts.-Cig.; — 2) der Wecker in den Uhren, Cig.; — der Wecker in den Mühlen, Cig.; — 3) der Schlotter- oder Klapperapfel, Cig., C., Gor.; — die Polternuss, Cig., Jan.
Pleteršnik
róžən 3., -žna, adj. 1) Horn-: rọ̑žne kovine, rọ̑žni svinec, Cig. (T.); — 2) hornartig, Cig., Jan.; — 3) rožno (= debelo) pogledati, KrGora-DSv.; rožno gledati, verlegen blicken, UčT.; — 4) = malo vinjen, Breznica (Gor.).
Pleteršnik
rúnja, f. 1) die Haarzotte, Z., BlKr.; — 2) der Flachswickel, C.; — 3) koruzna latica (panoga), ki ima malo zrnja (tako se utegne imenovati od las, katere ima na sebi), Plužna pri Bolcu-Erj. (Torb.); — 4) ein Ausschlag im Gesicht, Cig.; — pl. runje, die Blattern, Banjščice, Tolm.-Erj. (Torb.); — 5) pl. runje, eine Art Gauchheil (anagallis), Cig.
Pleteršnik
sàj, adv. 1) (das nachgesetzte) ja, doch; saj si vedel, du hast es ja (doch) gewusst; saj te ne bo konec, če se boš malo zmočil, du wirst ja nicht zugrunde gehen, wenn du ein bisschen nass wirst; saj pravim, iz tebe nikoli nič ne bo; — 2) mindestens, zum wenigsten, Mur., Cig.; (v tem pomenu nav. vsaj).
Pleteršnik
skȃvsati, -am, vb. pf. 1) = debelo zrezati, C.; — 2) zu raufen anfangen; petelina sta se skavsala; — sich zerzanken; za neko malo reč sta se skavsala.
Pleteršnik
Pleteršnik
smíliti se, smȋlim se, vb. impf. 1) Mitleid einflößen, dauern, erbarmen: revež se mi smili, der Arme jammert, dauert, erbarmt mich; da se Bogu smili! dass es Gott erbarme! Bogu se smili! leider Gott! C.; — tudi: konj se mi je smililo, es dauerten mich die Pferde, Met.; nikoli se mu ga (vina) tako malo ne smili, Levst. (Zb. sp.); — 2) vb. pf. = usmiliti se, sich erbarmen, Cig., Jan.; smili se me Bog! Gott sei mir gnädig! Cig.: Bog se mu smili duše, Gott sei seiner Seele gnädig, C.
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- 9
- 10
- Naslednja »
Število zadetkov: 181
Dostopnost