Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
amortizêr amortizêrja samostalnik moškega spola [amortizêr]
    1. priprava, ki blaži sunke, nihanje ob premikanju česa
    2. ekspresivno kdor ali kar zmanjšuje posledice neprijetne situacije
ETIMOLOGIJA: po zgledu frc. amortisseur iz ↑amortizirati
Celotno geslo eSSKJ
bábi bábi samostalnik ženskega spola [bábi]
    ljubkovalno mamina ali očetova mama v razmerju do njunih otrok; SINONIMI: babica, neformalno, koroško bica, neformalno, primorsko nona, neformalno, štajersko oma
ETIMOLOGIJA: ↑babica
Jezikovna
»Babica« in »Dedek« kot lastni imeni

Dovolite vprašanje o uporabi velike začetnice, prosim. Jasno je, da se uporablja mala začetnica, ko pišemo dedek, babica, mamica, očka itd. Tu ne gre za lastno ime.

Ko pa otrok reče: Dedek, Babi, Nona, Mami, Oči,... gre za lastno ime. Otrok točno ve za katero osebo gre in je to edino ime, ki ga tej osebi pripisuje. Za otroka je to lastno ime.

Vprašanje: Ali je dovoljeno pisati dedek, babica, nona, mamica itd z veliko začetnico, če želimo poudariti, da gre za lastno ime?

SSKJ²
bohôtnost -i ž (ó)
značilnost bohotnega: bohotnost travnikov / občudoval je bohotnost njenih las / dekle ga mami s svojo bohotnostjo
Celotno geslo ePravopis
budist
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
budista samostalnik moškega spola
pripadnik budizma
IZGOVOR: [budíst], rodilnik [budísta]
BESEDOTVORJE: budistov
ZVEZE: zen/zenovski budist
Celotno geslo Frazemi
céna Frazemi s sestavino céna:
plačáti visôko céno [za kàj], popóprane céne, za nobêno céno, za vsáko céno, zasoljêna céna, zasoljêne céne
Celotno geslo eSSKJ
cepetánje cepetánja samostalnik srednjega spola [cepetánje]
    1. udarjanje z nogami ob tla, navadno pod vplivom močnega občutja, zlasti jeze, ihte, navdušenja
      1.1. ekspresivno izražanje močnega občutja sploh, zlasti jeze, ihte, navdušenja
    2. ekspresivno hoja, premikanje, navadno negotovo, v zadregi
      2.1. ekspresivno oddajanje zvoka, ki kaže, spominja na hojo, premikanje
FRAZEOLOGIJA: cepetanje na mestu
ETIMOLOGIJA: ↑cepetati
SSKJ²
crkljáti -ám nedov. (á ȃ)
pog. pretirano negovati, razvajati: crkljati otroke / ekspr. saj ni bolan, samo crklja se
// ljubkovati, božati: vzame otročička v naročje in ga crklja; rada se crklja pri mami
Celotno geslo eSSKJ
čeljúst čeljústi samostalnik ženskega spola [čeljúst]
    1. vsaka od obeh kosti, v katero so vraščeni zobje, z obdajajočimi mehkimi tkivi ali ti dve kosti z obdajajočimi tkivi kot celota
      1.1. iz zoologije del ust pri nevretenčarjih za grizenje, prijemanje, drobljenje
    2. del stroja, naprave, orodja za prijemanje, oprijemanje, drobljenje
STALNE ZVEZE: zavorna čeljust
FRAZEOLOGIJA: čeljust se povesi komu, povesiti čeljust
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čeljustь, hrv., srb. čȅljūst, rus. čéljustь, češ. čelist < pslov. *čel'ustь, morda < ide. *ku̯elh1i-(H)oh1ust- *‛ki premika, obrača usta’ iz *ku̯elh1- ‛obračati, vrteti, premikati’ + ↑usta - več ...
Celotno geslo eSSKJ
čísto prislov [čísto] tudi [čistó]
    1. brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi
    2. z upoštevanjem etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti
    3. takó, da je izražena najvišja možna mera, stopnja česa
    4. kot členek poudarja bistveno lastnost, bistvo povedanega sploh
    5. kot členek poudarja zadostno, sprejemljivo mero, stopnjo kljub možnemu dvomu, pridržku
FRAZEOLOGIJA: biti čisto mimo, biti čisto na psu, biti čisto iz sebe
ETIMOLOGIJA: ↑čist
Celotno geslo Frazemi
dán Frazemi s sestavino dán:
bíti junák dnéva, bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán, bíti [razlíčen] kot dán in nóč, bíti [razlíčen] kot nóč in dán, bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], čŕn dán, čŕni dnévi, dán in nóč, dán odpŕtih vrát, dnévi odpŕtih vrát, dnévi so štéti kómu/čému, dóber dán, doživéti čŕn dán, gospódov dán, govoríti tjà v èn dán, govoríti tjà v trí dní, govorjênje tjà v trí dní, iméti dóber dán, iméti slàb dán, iméti [svój] čŕn dán, iméti svój dán, iméti vsák dán nedéljo, iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu, iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu], iz dnéva v dán, jásno kot béli dán, junák dnéva, kàkor dán in nóč, [kàr] v trí dní, [kot da] je vsák dán nedélja [za kóga; kjé], kózji dnévi, léto in dán, ni vsák dán nedélja [za kóga; kjé[, nóč in dán, postáti junák dnéva, preživéti iz dnéva v dán, príti na dán, príti s právo bárvo na dán, razlikováti se kot dán in nóč, razlikováti se kot nóč in dán, svój žív(i) dán ne vídeti kóga/čésa, štéti dnéve, tjà v trí dní, [vsè] svôje žíve dní, zaglédati béli dán, živéti iz dnéva v dán, živéti tjà v èn dán, življênje iz dnéva v dán
Celotno geslo ePravopis
Filipinka
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Filipinke samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
IZGOVOR: [filipínka], rodilnik [filipínke]
BESEDOTVORJE: Filipinkin
SSKJ²
glávica1 -e ž (á)
nav. ekspr. manjšalnica od glava: otrok je položil glavico mami v naročje; drobna glavica; glavica ga boli / glavico ji je zmešal / to je (bistra) glavica bister, nadarjen človek / lutkovna glavica / rože so obračale glavice proti soncu
● ekspr. ej, glavico pa ima, glavico je pameten, iznajdljiv
Pravopis
..i3 ž. prip. obr.
1. člov. 'ljubkovalnost' bábi, mámi; Mími
2. nečlov. 'manjšalnost' múci, žábi, kôzi
Jezikovna
Ime novega britanskega kralja – »Charles III.« ali »Karel III.«

Kako pisati ime novega britanskega kralja. Zakaj Karel in ne Charles, kot smo ga poznali do zdaj?

Ker je novi kralj Karel, se dilema nadaljuje: kako bomo imenovali njegovo ženo, Camillo, ko bo ta okronana? Bomo tudi njeno ime slovenili? In kako?

Pleteršnik
iznevę̑rje, n. die Abtrünnigkeit: V izneverje kmeta mami, Levst. (Zb. sp.).
SSKJ²
iztêči -têčem tudi stêči stêčem dov., iztêci iztecíte tudi stêci stecíte; iztékel iztêkla tudi stékel stêkla (é)
tekoč priti iz česa: sok, tekočina izteče; vino je izteklo iz soda; voda je iztekla skozi razpoko / vsa kri mu je iztekla / plini iztečejo iz pihalne cevi
    iztêči se tudi stêči se
    1. prenehati trajati: dopust se je že iztekel; pogovor se je iztekel; rok za prijavo se je iztekel; zastar. leto je hitro izteklo / v osmrtnicah izteklo se je življenje naši dobri mami / knjiž. v zadnjem delu se iztečejo usode oseb, ki so jim bralci sledili v prejšnjih knjigah se zaključijo
    // prenehati biti veljaven: pogodba, pooblastilo se izteče
    2. s prislovnim določilom ne segati, razprostirati se čez določeno mejo; končati se: cesta se je iztekla pod gradom
    3. s prislovnim določilom imeti izid, rezultat, kot ga izraža določilo: poskus se je iztekel, kakor so pričakovali; vsi so čakali, kako se bo tekma iztekla; stvar se je dobro, slabo, srečno, ugodno iztekla; tožba se je iztekla v njeno škodo; vesel sem, da se je tako izteklo
    4. navadno v zvezi z ura prenehati teči, iti, ker ni več energije od navitja: ura se je iztekla / filmski trak se je iztekel ga ni več
    ●     ekspr. oči naj ji iztečejo oslepi naj; vznes. njegove ure so se iztekle umrl je
    ♦     mat. deljenje se izteče se izide; med. oko mu je izteklo zaradi predrtega zrkla je iztekla zrklovina
    iztékel -têkla -o tudi stékel stêkla -o:
    iztekle oči
    iztečèn tudi stečèn -êna -o:
    iztečena ura; 
prim. steči1
Celotno geslo ePravopis
Jordanka
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Jordanke samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
IZGOVOR: [jordánka], rodilnik [jordánke]
BESEDOTVORJE: Jordankin
Celotno geslo eSSKJ
judoistka judoistke samostalnik ženskega spola [judoístka] in [džudoístka]
    športnica, ki se ukvarja z judom
ETIMOLOGIJA: ↑judoist
Jezikovna
Kako rečemo tastu in tašči po ločitvi?

Zanima me, ali mami oz. očetu moža ali žene po tem, ko se ločita, še rečemo tast oziroma tašča, ali rečemo npr. bivši tast oz. tašča.

Število zadetkov: 66