Zadetki iskanja
Vorenc
blazniti nedov., turbare, motiti, mamiti, pazhiti, ṡjirati, ṡmotiti, blaṡniti, ṡmamiti, kolnu ſturiti, braniti
Pravopis
izmamíti in izmámiti -im in izmámiti -im dov.; drugo gl. mamiti (í/ȋ/á á; á ȃ) poud. komu kaj ~ hčerki skrivnost |jo od nje spretno, zvijačno izvedeti|; ~ poslušalcu solze |ganiti ga do solz|; poud. izmamiti kaj od koga ~ denar od očeta |spretno, zvijačno dobiti|; poud. izmamiti koga/kaj iz česa ~ dekle iz hiše, lisico iz brloga |izvabiti|
Celotno geslo
Vezljivostni G
lovíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj poskušati dosegati, prijemati koga/kaj
Policisti/Policija so/je lovil-i/-a osumljenca.
Policisti/Policija so/je lovil-i/-a osumljenca.
2.
kdo/kaj prizadevati si prijemati koga/kaj
/Komaj/ je lovil klobuk.
/Komaj/ je lovil klobuk.
3.
kdo/kaj prizadevati si dobiti koga/kaj
Psi so z mesarjevih rok lovili odrezke.
Psi so z mesarjevih rok lovili odrezke.
4.
kdo/kaj prizadevati si dobiti koga/kaj
Divjad lovijo /s psi/.
Divjad lovijo /s psi/.
5.
kdo/kaj prizadevati si doseči, pridobiti koga/kaj
Lovili so zdravnika /zaradi informacij/.
Lovili so zdravnika /zaradi informacij/.
6.
čustvenostno kdo/kaj namensko pridobivati koga/kaj
Lovil jo je /na prazne obljube/.
Lovil jo je /na prazne obljube/.
7.
čustvenostno kaj dosegati koga/kaj
Dež jih je lovil.
Dež jih je lovil.
8.
v zvezi z loviti sapo, zrak, čustvenostno kdo prizadevati si dobiti kaj
Ves zasopel je lovil sapo.
Ves zasopel je lovil sapo.
9.
iz navtike kdo/kaj prizadevati si dobiti kaj v/za/na/med koga/kaj / kam
Lovijo veter v jadra/za jadranje.
Lovijo veter v jadra/za jadranje.
10.
iz ribištva kdo/kaj namensko pridobivati kaj
Ribe lovijo /na črva / s črvom/.
Ribe lovijo /na črva / s črvom/.
Celotno geslo
Etimološki
majáti májem nedov.
Celotno geslo
Etimološki
SSKJ²
mamíti in mámiti -im, in mámiti -im nedov. (ī á; á ȃ)
1. povzročati prehajanje v stanje čutnega in duševnega ugodja: vonj cvetlic jo mami; njena bližina ga je mamila; že misel na to me je mamila; vino jih je že nekoliko mamilo / ekspr. sleherni sen nas le kratko mami
2. knjiž. privlačevati, vabiti: mamil ga je nedosežen cilj; razstavljene dobrote so jih mamile; ne mami ga zlato / razkošje in bogastvo ga je mamilo s kmetov v mesto
1. povzročati prehajanje v stanje čutnega in duševnega ugodja: vonj cvetlic jo mami; njena bližina ga je mamila; že misel na to me je mamila; vino jih je že nekoliko mamilo / ekspr. sleherni sen nas le kratko mami
2. knjiž. privlačevati, vabiti: mamil ga je nedosežen cilj; razstavljene dobrote so jih mamile; ne mami ga zlato / razkošje in bogastvo ga je mamilo s kmetov v mesto
- mamèč -éča -e:
mameči poljubi; šepetal je mameče besede; mameča utrujenost; mameče klicanje vil in siren
Pravopis
mamíti in mámiti -im in mámiti -im nedov. mámi -te in -íte in -i -ite, -èč -éča; mámil -íla in -il -ila, mámit, mámljen -a; mámljenje; (mámit) (í/ȋ/á á; á ȃ) koga/kaj Vino jih ~i; neobč. Bogastvo jih ~i privlačuje, vabi
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
mamīti mámim nedov.
Pleteršnik
mámiti, mȃmim, vb. impf. 1) betäuben, Mur., Cig., Jan.; — 2) täuschen, Mur., Cig., Jan.; sanje človeka mamijo, Dict.-Mik.; — bethören, verblenden, beschwindeln, begaukeln, Mur., Cig., Jan.; m. koga s čim, jemandem etwas vorspiegeln, Cig., Jan.; ködern, Cig., Jan., M.; — bezaubern, M.; — m. se, sich täuschen, Mur.
Celotno geslo
Pohlin
Vorenc
mamiti nedov., F4, fallere, s'dobro beſſédo ogolufati, mamiti, obnoriti; insomniosus, -a, -um, kateriga ſanîe mamio; turbare, motiti, mamiti, pazhiti, ṡjirati, ṡmotiti, blaṡniti, ṡmamiti, kolnu ſturiti, braniti; turbator, kateri moti, ali druge mami, ṡmotnyk
Celotno geslo
Kostelski
SSKJ²
mámljenje -a s (á)
glagolnik od mamiti: rad se je spominjal mamljenj, ki jih je povzročala njena bližina / bila je gluha za njegovo mamljenje
glagolnik od mamiti: rad se je spominjal mamljenj, ki jih je povzročala njena bližina / bila je gluha za njegovo mamljenje
Celotno geslo
Etimološki
Vorenc
motiti nedov., F5, conturbare, ṡmotiti, ſpazhiti, preſtraſhiti, ẛméſhati, motiti; impedire, braniti, ṡaderṡhati, ṡaſlanîati, motiti, pazhiti, na pootu biti, saprèzhi, naprei ne puſtiti, vſtanoviti, kratiti, ne dopuſtiti, ṡabavlati; perturbare, ẛlú motiti, ẛlú pazhiti, cilú ṡméſhati, ali braniti, ṡmamiti; turbare, motiti, mamiti, pazhiti, ṡjirati, ṡmotiti; turbator, kateri moti, ali druge mami, ṡmotnyk
Svetokriški
motiti -im nedov. mamiti, zavajati, zapeljevati: Nej treba hudizhom ob naſhim zhaſsu veliku ludje motiti nedol., inu skushati ǀ v' tem ta hudi ga sazhne motit nedol. s' leto dekelzo, taku de je bil shnio pregreshil ǀ tudi ona ga sazhne mottit nedol., inu k' grehu vabit ǀ petnajst taushent hudizhu, kateri ſo bilij ga prishli motit namen. njega pusledno uro ǀ veneh vashih hishah je vezh hudizhou, edn moti 3. ed. mosha, drugi sheno, de ſe skregata ǀ ſamerka, de ta hudi v' podobi tajſte loterze njemu ſe je prikaſal, inu de ga motti 3. ed. ǀ v'greh padejo, de ſi lih hudizh yh nemoti +3. ed. ǀ de vy shene ne bile takushni hudi Duh, kateri motite 2. mn. te Moshke Perſhone ǀ nezhiſte miſly ga motio 3. mn. ǀ sdaj pak ludie ſamy ſebe motio 3. mn., inu v'greh padejo ǀ ti uno nedolshno karshenzo taku dolgu ſi motil del. ed. m, inu sa nio hodil, dokler v'greh ſi njo perpravil ǀ nezhakash de bi tebe ta hudi motu del. ed. m ǀ kadar bi naſs hudizh taku mozhnu nemotil +del. ed. m, bi ne bily taku hudobni ǀ je Samerkal, de ſveit, meſſu, inu hudizhy ga bodo motili del. mn. m, inu skushali premagat ǀ k'sadnimu pade, ter pravi … Hudizh je mene sapelal, de ſim letu ſturila jest vam pravim de ne, ampak de vy ſte hudizha motile del. mn. ž
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
Vorenc
obnoriti dov., F4, decipere, ogolufati, obnorriti, norriti, prevézhati, premotiti, prenorriti; deludere, deludificari, obnorriti, galufati, ſpodélati; eludere, obnoriti, ogolufati, ẛaſhpotati; fallere, s'dobro beſſédo ogolufati, mamiti, obnoriti
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 41
Dostopnost