Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Vorenc
brat m, F35, abpatruus, -trui, didetou brát; adelphus, -phi, brat; amitimi, od brata, ali ſestre otrozi; avunculus. 1. vujiz, materin brát; eja fratres juvate, Nu bratje pomagaite; frater, brát; patrueles, ſtrizi, dveih bratou otroci; sellariolus, -a, -um, sellariola pupina, ena oṡhtaria, kir ty pyani bratje poſſédajo, inu pyanzhujejo; uterinus, -a, -um, od ene matere, po poli brat, ali ſeſtra; prim. cehebrat 
Celotno geslo eSSKJ16
brat -a samostalnik moškega spola
1. moški v odnosu do drugih otrok svojih staršev; SODOBNA USTREZNICA: brat
2. pripadnik krščanske verske skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: kristjan
2.1 Jezus Kristus, ki se je z učlovečenjem približal človeku
2.2 kdor ima v verski skupnosti isto vlogo
3. pripadnik skupnosti, ki jo povezuje sorodstvo; SODOBNA USTREZNICA: sorodnik
4. pripadnik rodovne, narodne skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: rojak
5. vsak človek v razmerju do drugega, ki ga sreča v življenju; SODOBNA USTREZNICA: bližnji
6. član cerkvenega reda; SODOBNA USTREZNICA: redovnik
7. s prilastkom kdor se ukvarja z isto dejavnostjo
8. kdor je komu blizu kakor brat
FREKVENCA: približno 2700 pojavitev v 41 delih
TERMINOLOGIJA: materin brat, očin brat, po poli brat
Celotno geslo eSSKJ16
ded -a (ded, dejd, did) samostalnik moškega spola
očetov ali materin oče; SODOBNA USTREZNICA: ded, stari oče
FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih
Vorenc
dede m, F5, avus, dide, ozhetou, ali materin ozha [str. 30b , 236a ]; capularis, ſtariz, velike ſtaroſti dide; tritavus, deidou dide, ali ded [str. 221a , 236a ]
Celotno geslo eSSKJ16
dedec -dca (dejdec, dedec, dejc*) samostalnik moškega spola
1. dorasel človek moškega spola; SODOBNA USTREZNICA: moški, mož
2. očetov ali materin oče; SODOBNA USTREZNICA: ded, stari oče
FREKVENCA: 11 pojavitev v 7 delih
Pleteršnik
jézik, -íka, m. 1) die Zunge; j. je bel, die Zunge ist belegt; otroku jezik izpodrezati, das Zungenband durchschneiden, die Zunge lösen, Jan.; j. sprožiti, odvezati, die Zunge lösen (fig.), Cig.; vino jim je jezike majalo, der Wein machte sie gesprächig, Levst. (Zb. sp.); jezik se mu zavaljuje, er kommt mit der Rede nicht fort, Cig.; jezik mu teče kakor mlin, die Worte fließen ihm gut, Cig.; j. mu gladko teče, er spricht mit geläufiger Zunge; na jeziku mi je, es liegt (schwebt) mir auf der Zunge; tudi: ravno na koncu jezika mi je, Goriš.-Štrek. (Let.); besedo komu z jezika vzeti, das sagen, was jemand eben sagen wollte, Jurč.; ni mu šlo raz jezik, er konnte es nicht herausbringen, LjZv.; vedno na jeziku imeti kaj, etwas beständig im Munde führen; srce mu vedno na koncu jezika tiči, er hat sein Herz auf der Zunge, Ravn.; dober j. imeti, ein gutes Mundstück haben; dolg j. imeti, ein loses Maul haben; ima jezik, kakor krava rep, Met.; ohlapnega jezika, vorlaut, Cig.; j. brusiti, die Zunge wetzen, dreschen; na jeziku med, na srcu led, süße Worte, die nicht vom Herzen kommen, Zv.; če bi jezik pod palcem bil = wenn den Worten gleich die That folgte, Vrtov. (Km. k.); j. brzdati, j. za zobmi držati, die Zunge im Zaume halten; j. za zobe! das Maul gehalten! hudi jeziki, böse Zungen; priti ljudem v jezike, ins Gerede kommen, Cig.; v jezike koga spraviti, jemanden ins Gerede bringen, Cig.; to ga je na smeh spravilo in jezikom dalo, Jurč.; po jezikih, der Nachrede gemäß, BlKr.; — 2) ein zungenähnlicher Gegenstand: ognjeni jeziki, die Feuerzungen; — das Stück Leder unter dem Schnürchen bei den Schnürschuhen; — der Vorsprung, die Erd- oder Landzunge, Cig. (T.), C.; — der Vorsprung des Bienenstockes, Cig.; — der Deichselarm, (die zwei Arme an der Vorderachse, zwischen welche die Deichsel gesteckt wird), Cig.; auch die ähnliche Vorrichtung an der Hinterachse, C.; — das Wagezünglein, Cig., C.; — der Schlüsseldorn, der Schlossdorn, C.; — = črtalo, das Pflugeisen, C.; — der Jochsprießel, C.; — 3) neka riba: navadni j., die gemeine Zunge oder Sohle (solea vulgaris), Erj. (Ž.); — 4) rastline: jelenov j., die Hirschzunge (scolopendrium officinarum), Tuš. (R.); (= jelenski j., C.); — pasji j., die Hundszunge (cynoglossum officinale), Tuš. (R.); — volovski j., die Ochsenzunge (anchusa officinalis), Tuš. (R.); — volovji j., die gem. Hirschzunge (scolopendrium vulgare), Ponikve, Tolm.-Erj. (Torb.); — kačji j., die Natternzunge (ophioglossum), Cig., C., Medv. (Rok.); — ovčji j., der Spitzwegerich (plantago lanceolata), Cig., C.; — kurji j., der Vogelknöterich, C.; — 5) die Sprache; s tujimi jeziki govore, Trub.; materin j., die Muttersprache, Cv.; = materinski j., Cig.; (nav. materni j.); knjižni j., die Schriftsprache, die Büchersprache, Cig., Jan., nk.; = književni j., Cig.; uradni j., die Amtssprache, nk.; učni j., die Unterrichtssprache, nk.; — cerkveni j., die Kirchensprache, Cig., nk.
Pleteršnik
máterən, -rna, adj. Mutter-, mütterlich; mȃterna ljubezen, die Mutterliebe; materni jezik, die Muttersprache; (pravilno: materin jezik, Meg., DZ., Cv. VI. 7.).
Svetokriški
materen -rna prid. materin: Ta mlajshi je bil s' materniga rod. ed. s telleſſa Ceſſarize Eudoxie na ſvejt prishal ǀ is materniga rod. ed. s teleſſa je bil slep na ſemlo pershil ǀ de bi dua otroka kakor s' matterniga rod. ed. s teleſſa prideio, poſtavili veno globoko temno jezho ǀ Iacob, inu Eſau she v'maternim mest. ed. s teleſsu ſtà bila sazhela ſe kregat, inu bojovati ǀ she v' Maternem mest. ed. s teleſſi je bil s' gnado Boshjo napolnen ǀ v'maternemtelleſſu mest. ed. s+ ſo bili poſvezheni Za sicer možen nastavek materin ni razlogov.
Pleteršnik
mȃterin, adj. der Mutter; — Mutter-: materino srce, das Mutterherz; materina ljubezen, die Mutterliebe; materino krilo, der Mutterschoß, Jan.
Celotno geslo Pohlin
materin [mȃterin] pridevnik

materin

PRIMERJAJ: materni

Vorenc
materin prid., F15, avunculus, vujiz, materin brát [str. 35b ]; avunculus, vujiz, materin brát [str. 236b ]; avus, dide, ozhetou, ali materin ozha [str. 30b ]; avus, dide, ozhetou, ali materin ozha [str. 236a ]; bithymum, en mèd s'dvoih roſh ſturjen, s'béle inu zhirne materine duſhize; halus, -li, enu ṡeliṡzhe s'perjam dobri miſli podobnu, s'zveitjam pak materini duſhizi, laṡhki ali vertni; hymen, tá peizhiza, v'kateri je otrok v'materinim telleſi ṡavyt; in gremio matris, na materim krili; linia materna, verſta materine shlahte, ali rodá; materna linea, materina ṡhlahta; matertera, teta, materina ſeſtra [str. 133a ]; matertera, teta, materina sestra [str. 237a ]; secundae, -arum, vel secundina, -arum, ſraizhiza, ali loṡha, v'kateri tú déta v'materinim telleſſi leṡhy; sinus, -us, narozhai, materinu krilu, nédarje; uter, -ris, vel uterus, -ri, materinu tellú, ali trébuh, ali materniza
Prekmurski
materínski -a -o prid. materni, materin: májo vnogo novin vu szvojem materinszkom jeziki AIP 1876, br. 6, 1; kágdabi mogli ponizne molitve, zmaterinſzkim mleikom navküpe, vto málo Deczo noter vczepiti TF 1715, 6
Prekmurski
màterni -a -o prid. materin: szo mogli 'senszka decza pa materne vöre biti KOJ 1848, 117; Dête pilô materne szrczá toplo krv AI 1875, kaz. br. 8; Margêca, od materne lübéznoszti puna AI 1875, kaz. br. 7; Steri zavr'ze materno vcsenyé KŠ 1754, 32; ki ſzo na ſzvojo materno rejcs, ſz. piſzmo obrnoli KŠ 1771, A6a; gda ſzem osznovlen bio vmaternom tejli KŠ 1754, 241; ki ete knige vtvojem maternom jeziki ſtés KŠ 1771, A8a; Na maternom krili že več nesedim BJ 1886, 6; z-maternim mlejkom poczeczanoga Jezika KOJ 1833, XII; ka sze naj ne zmêsa z-máternom mleikom AI 1875, kaz. br. 7; Na materni prszaj dête escse cécalo AI 1875, kaz. br. 7
Celotno geslo Pohlin
materni [mȃterni] pridevnik

materni

PRIMERJAJ: materin

Besedje16
meterin gl. materin ♦ P: 1 (TfC 1595)
Vorenc
oča m, F42, abba, ozha, po Judovsku; abbas, -tis, Apat, duhouni ozha opat; abavus, -vi, ozha predéda, dedou ſet [str. 10b ]; abavus, ozha predéda [str. 236a ]; abram, tá viſſoki ozha; ad patrem, k'ozhetu; agnata, blishnîa od ozheta tetta; avus, dide, ozhetou, ali materin ozha [str. 30b ]; avus, dide, ozhetou, ali materin ozha [str. 236a ]; falsiparens, ne pravi ozha; frater germanus, brat po ozhetu inu materi [str. 90b ]; frater germanus, brat po ozhetu [str. 236b ]; generator, genitor, ozha, rodnyk; nutritius, -tÿ, gerob, ṡhpiṡhni ozha; nutritius parens, ṡhpiṡhni ozha, oṡkerblenyk; papa, Papeṡh, ozha; pappare, ſvojga ozheta klizati; parens, ozha, ali mati; pater, -tris, ozha [str. 155b ]; pater, ozha [str. 236a ]; paterfamilias, goſpodar v'eni hiſhi, hiſhni ozha; patriarcha, ozhák, viſhi ozha; patricida, kateri ozheta vbye; prothoparens, pervi ozha; providentia dei, Bûg je en reṡmiſhlen ozha; prim. poloča 
Vorenc
očetov prid., F4, avus, dide, ozhetou, ali materin ozha [str. 30b ]; avus, dide, ozhetou, ali materin ozha [str. 236a ]; patruus, ſtriz ozhetou brát [str. 155b ]; patruus, striz ozhetou brát [str. 236b ]
Pleteršnik
sȓčək, -čka, m. 1) das Herzchen, C.; — das Herzliebchen: srček moj! materin s.; — 2) der Zwickel an Hemden, Cig.
Pleteršnik
ȗjəc 1., -jca, m. = materin brat, der Oheim; Tolaži ga mati, tako govori: Jaz imam tri brate, ti ujce tri, Preš.
Celotno geslo Pohlin
ujec [ȗjǝc] samostalnik moškega spola

ujec, tj. materin brat

Število zadetkov: 25