pogodrnjáti -ám dov. (á ȃ)
krajši čas godrnjati: pogodrnjala je, pa se takoj pomirila / ekspr.: ljudje bodo malo pogodrnjali, počasi se bodo pa sprijaznili s tem pokritizirali; pogodrnjati čez vreme, zoper predpise, nad slabo cesto / medved je pogodrnjal in odtacal; brezoseb. v duplini je zacvililo, pogodrnjalo in spet je bilo vse tiho
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
SSKJ²
pogodrnjávati -am nedov. (ȃ)
v presledkih godrnjati: bil je slabe volje in je kar naprej pogodrnjaval / počasi je delal in sam vase pogodrnjaval / medved tiho pogodrnjava
v presledkih godrnjati: bil je slabe volje in je kar naprej pogodrnjaval / počasi je delal in sam vase pogodrnjaval / medved tiho pogodrnjava
SSKJ²
pokláti -kóljem dov., pokôlji pokoljíte (á ọ́)
1. drugega za drugim zaklati: poklati prašiče; poklala in razprodala je vso živino
2. ekspr. pobiti, pomoriti, navadno divje, surovo: poklati ujetnike; poklali so se zaradi denarja / polovico ovc je poklal medved
1. drugega za drugim zaklati: poklati prašiče; poklala in razprodala je vso živino
2. ekspr. pobiti, pomoriti, navadno divje, surovo: poklati ujetnike; poklali so se zaradi denarja / polovico ovc je poklal medved
- poklán -a -o:
poklana čreda
SSKJ²
pokônci prisl. (ó)
1. izraža položaj ali smer pravokotno na gladino mirujoče vode glede na daljšo stran ali os telesa: maček drži rep pokonci; mlaj postavljajo pokonci / drži se bolj pokonci, ne tako krivo; stati čisto pokonci
// nav. ekspr. izraža stoječ položaj, v katerega kdo preide iz ležečega, sedečega: planiti, skočiti pokonci; vpitje nas je vrglo pokonci / če bolnik le zastoka, že je bolničarka pokonci / medved se postavi pokonci na zadnje noge; spraviti padlega konja pokonci na vse štiri noge / v medmetni rabi: otroci, pokonci; le pokonci, zaspanec vstani; kot klic za dajanje poguma glavo pokonci
2. ekspr. izraža prehod iz bolnega stanja v zdravo: bolnik je danes že pokonci; zdravila so ga kmalu spravila pokonci / slab je, komaj se drži pokonci
3. pog., navadno v zvezi biti pokonci izraža budno, nespeče stanje: do polnoči bomo pokonci; danes si že zgodaj pokonci si zgodaj vstal; zakaj ste ostali tako dolgo pokonci bili budni, bedeli
4. ekspr. izraža vznemirjenost, razburjenost: po tem zločinu je bilo vse mesto pokonci; pes je z lajanjem spravil vse domače pokonci; pog. zaradi te šale so šla vsa dekleta pokonci so bila ogorčena
// izraža močno dejavnost: pri iskanju zločinca je bila pokonci vsa policija
● ekspr. trdi, da ga samo pijača še drži pokonci mu pomaga prenašati nesrečo, težave; le upanje ga še drži pokonci ohranja zdravega, živega; pog. revijo samo on drži pokonci največ prispevkov v njej je njegovih; jo finančno vzdržuje; ekspr. deček je imel ušesa pokonci zelo pozorno je poslušal; pog. lasje so mi šli pokonci, ko sem to poslušal občutil sem grozo, odpor; zgražal sem se; nositi glavo pokonci biti ponosen, samozavesten; ekspr. kmetje so se postavili pokonci so se uprli; pog. pet otrok je spravila pokonci vzredila, vzgojila; ekspr. lasje so mu stopili pokonci zelo se je ustrašil; ekspr. prazna vreča ne stoji pokonci brez zadostne hrane človek ni sposoben za delo, se ne počuti dobro; tudi v nesreči je ostal pokonci mož
1. izraža položaj ali smer pravokotno na gladino mirujoče vode glede na daljšo stran ali os telesa: maček drži rep pokonci; mlaj postavljajo pokonci / drži se bolj pokonci, ne tako krivo; stati čisto pokonci
// nav. ekspr. izraža stoječ položaj, v katerega kdo preide iz ležečega, sedečega: planiti, skočiti pokonci; vpitje nas je vrglo pokonci / če bolnik le zastoka, že je bolničarka pokonci / medved se postavi pokonci na zadnje noge; spraviti padlega konja pokonci na vse štiri noge / v medmetni rabi: otroci, pokonci; le pokonci, zaspanec vstani; kot klic za dajanje poguma glavo pokonci
2. ekspr. izraža prehod iz bolnega stanja v zdravo: bolnik je danes že pokonci; zdravila so ga kmalu spravila pokonci / slab je, komaj se drži pokonci
3. pog., navadno v zvezi biti pokonci izraža budno, nespeče stanje: do polnoči bomo pokonci; danes si že zgodaj pokonci si zgodaj vstal; zakaj ste ostali tako dolgo pokonci bili budni, bedeli
4. ekspr. izraža vznemirjenost, razburjenost: po tem zločinu je bilo vse mesto pokonci; pes je z lajanjem spravil vse domače pokonci; pog. zaradi te šale so šla vsa dekleta pokonci so bila ogorčena
// izraža močno dejavnost: pri iskanju zločinca je bila pokonci vsa policija
● ekspr. trdi, da ga samo pijača še drži pokonci mu pomaga prenašati nesrečo, težave; le upanje ga še drži pokonci ohranja zdravega, živega; pog. revijo samo on drži pokonci največ prispevkov v njej je njegovih; jo finančno vzdržuje; ekspr. deček je imel ušesa pokonci zelo pozorno je poslušal; pog. lasje so mi šli pokonci, ko sem to poslušal občutil sem grozo, odpor; zgražal sem se; nositi glavo pokonci biti ponosen, samozavesten; ekspr. kmetje so se postavili pokonci so se uprli; pog. pet otrok je spravila pokonci vzredila, vzgojila; ekspr. lasje so mu stopili pokonci zelo se je ustrašil; ekspr. prazna vreča ne stoji pokonci brez zadostne hrane človek ni sposoben za delo, se ne počuti dobro; tudi v nesreči je ostal pokonci mož
SSKJ²
potíkati -am nedov. (ȋ)
drugega za drugim dajati, spravljati v zemljo: potikati čebulčke, sadike
● potikal je prst skozi mrežo in ga spet umikal vtikal
drugega za drugim dajati, spravljati v zemljo: potikati čebulčke, sadike
● potikal je prst skozi mrežo in ga spet umikal vtikal
- potíkati se ekspr., s prislovnim določilom
1. hoditi brez cilja, namena: rad se s puško potika po gozdu; ker je bil brez prenočišča, se je vso noč potikal po ulicah; potikati se okrog
2. prebivati, živeti (v različnih krajih) zunaj doma: ker so ga iskali biriči, se je več let potikal po gozdovih; kaj se boš potikal po svetu, pri tujih ljudeh, domov pridi / vse življenje se potikam po menzah hranim
● ekspr. okoli hlevov se je vsako noč potikal medved hodil; ekspr. tam se potikajo volkovi živijo, so; ekspr. namesto da bi delal, se potika potepa, pohajkuje; ekspr. kod se pa potika tako dolgo kje je, se mudi, zadržuje
SSKJ²
prevírati -am nedov. (ī ȋ)
knjiž. ponovno vreti: voda previra / dejstva kažejo, da v stranki nekaj previra
knjiž. ponovno vreti: voda previra / dejstva kažejo, da v stranki nekaj previra
- prevírati se
pretegovati se, iztegovati se: beli medved se je previral na ledeni plošči
SSKJ²
prigodrnjáti -ám dov. (á ȃ)
godrnjaje priti: ves premočen je prigodrnjal v hišo / ekspr. iz grmovja je prigodrnjal medved
godrnjaje priti: ves premočen je prigodrnjal v hišo / ekspr. iz grmovja je prigodrnjal medved
SSKJ²
SSKJ²
prihlačáti -ám dov. (á ȃ)
ekspr. nerodno, okorno priti, navadno v prevelikih hlačah: otrok je prihlačal k materi / medved prihlača iz gozda / precej pozno je prihlačal domov prišel
ekspr. nerodno, okorno priti, navadno v prevelikih hlačah: otrok je prihlačal k materi / medved prihlača iz gozda / precej pozno je prihlačal domov prišel
SSKJ²
prikobáliti se -im se in prikobáliti -im dov. (ā ȃ)
ekspr. nerodno, okorno priti: iz brloga se je prikobalil medved / prikobaliti se čez klop
ekspr. nerodno, okorno priti: iz brloga se je prikobalil medved / prikobaliti se čez klop
SSKJ²
prikoracáti -ám dov. (á ȃ)
ekspr. priti z nerodnimi, počasnimi koraki: medved prikoraca iz brloga / prikoracala je po trgu navzdol počasi, okorno prišla
ekspr. priti z nerodnimi, počasnimi koraki: medved prikoraca iz brloga / prikoracala je po trgu navzdol počasi, okorno prišla
SSKJ²
prilomástiti -im dov. (á ȃ)
silovito, hrupno priti skozi kaj ovirajočega: medved prilomasti iz grmovja; moža sta prilomastila skozi goščo / ekspr. bili so pri večerji, ko je prilomastil v hišo hrupno prišel
silovito, hrupno priti skozi kaj ovirajočega: medved prilomasti iz grmovja; moža sta prilomastila skozi goščo / ekspr. bili so pri večerji, ko je prilomastil v hišo hrupno prišel
SSKJ²
primomljáti -ám dov. (á ȃ)
nav. ekspr. momljaje priti: fant je primomljal iz hiše / medved je primomljal na jaso
nav. ekspr. momljaje priti: fant je primomljal iz hiše / medved je primomljal na jaso
SSKJ²
pritacáti -ám dov. (á ȃ)
ekspr. počasi, okorno priti: končno je v areno pritacal medved / pritacal je na obisk prišel
ekspr. počasi, okorno priti: končno je v areno pritacal medved / pritacal je na obisk prišel
SSKJ²
prodájati -am nedov. (ȃ)
1. dajati komu kaj v last tako, da plača dogovorjeno ceno: prodajati knjige, obleko, zelenjavo; prodajati na trgu, po hišah; drago, poceni prodajati / danes se dobro prodaja / prodajati pod ceno, v izgubo; prodajati po znižanih cenah / prodajati na meter, po kosih / prodajati na debelo, na drobno, na kredit / drago prodajati svoje usluge
2. ekspr. odpovedovati se čemu zaradi koristi: prodajati svojo čast
3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje ali dejanje, kot ga določa dopolnilo: prodajati dolgčas dolgočasiti se; prodajati lenobo lenariti; pog. ne prodajaj sitnosti ne sitnari; prodajati slabo voljo biti slabe volje, kazati slabo voljo
4. ekspr. praviti, pripovedovati, kar izraža dopolnilo: prodajaj svojo modrost, učenost kje drugje / prodajati laži lagati
● ekspr. prodajati meglo nejasno, neutemeljeno, brez logičnih povezav razlagati kaj, zavajati koga; ekspr. prodajati zijala zadrževati se kje in si radovedno ogledovati; ne prodajaj kože, dokler je medved še v brlogu ne razpolagaj s stvarjo, ki je še nimaš
♦ etn. blago prodajati otroška igra, pri kateri udeleženec v vlogi kupca ugiblje, katero blago predstavljajo drugi
1. dajati komu kaj v last tako, da plača dogovorjeno ceno: prodajati knjige, obleko, zelenjavo; prodajati na trgu, po hišah; drago, poceni prodajati / danes se dobro prodaja / prodajati pod ceno, v izgubo; prodajati po znižanih cenah / prodajati na meter, po kosih / prodajati na debelo, na drobno, na kredit / drago prodajati svoje usluge
2. ekspr. odpovedovati se čemu zaradi koristi: prodajati svojo čast
3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje ali dejanje, kot ga določa dopolnilo: prodajati dolgčas dolgočasiti se; prodajati lenobo lenariti; pog. ne prodajaj sitnosti ne sitnari; prodajati slabo voljo biti slabe volje, kazati slabo voljo
4. ekspr. praviti, pripovedovati, kar izraža dopolnilo: prodajaj svojo modrost, učenost kje drugje / prodajati laži lagati
● ekspr. prodajati meglo nejasno, neutemeljeno, brez logičnih povezav razlagati kaj, zavajati koga; ekspr. prodajati zijala zadrževati se kje in si radovedno ogledovati; ne prodajaj kože, dokler je medved še v brlogu ne razpolagaj s stvarjo, ki je še nimaš
♦ etn. blago prodajati otroška igra, pri kateri udeleženec v vlogi kupca ugiblje, katero blago predstavljajo drugi
- prodájati se ekspr.
1. sodelovati z nasprotnikom, sovražnikom zaradi koristi: zaradi lakote se ne bomo prodajali
2. imeti ljubezenske, spolne odnose s kom zaradi koristi: ta ženska se prodaja (za denar)
- prodájan -a -o:
to je najbolje prodajana knjiga v tem letu
SSKJ²
razdírati -am nedov. (ī ȋ)
1. dajati kaj na sestavne dele: razdirati puško, stroj / razdirati na sestavne dele
2. s silo delati, da kaj razpade na dele, kose: ne razdirajte ptičjih gnezd; reka razdira jezove, mostove podira, ruši / nalivi razdirajo ceste uničujejo; medved rad razdira mravljišča; pren. razdirati temelje družbenega reda
// odstranjevati z določenega mesta zlasti z razstavljanjem: delavci razdirajo leseno konstrukcijo / razdirati šotore podirati
3. pog. parati: razdirati staro krilo / razdirati pulover
4. ekspr. delati, povzročati, da kaj preneha obstajati: ne razdiraj najinega prijateljstva; s svojim vmešavanjem razdira zakone / razdirati upanje
5. ekspr. jemati pomen, veljavo, vrednost: razdirati ideale / razdirati oblast
// razveljavljati: razdirati sklenjene pogodbe
6. ekspr. govoriti, pripovedovati: zakaj razdirate neumnosti; danes pa prazne razdiraš; razdirati šale
● pog., ekspr. razdirati jih pripovedovati šale, zganjati burke
1. dajati kaj na sestavne dele: razdirati puško, stroj / razdirati na sestavne dele
2. s silo delati, da kaj razpade na dele, kose: ne razdirajte ptičjih gnezd; reka razdira jezove, mostove podira, ruši / nalivi razdirajo ceste uničujejo; medved rad razdira mravljišča; pren. razdirati temelje družbenega reda
// odstranjevati z določenega mesta zlasti z razstavljanjem: delavci razdirajo leseno konstrukcijo / razdirati šotore podirati
3. pog. parati: razdirati staro krilo / razdirati pulover
4. ekspr. delati, povzročati, da kaj preneha obstajati: ne razdiraj najinega prijateljstva; s svojim vmešavanjem razdira zakone / razdirati upanje
5. ekspr. jemati pomen, veljavo, vrednost: razdirati ideale / razdirati oblast
// razveljavljati: razdirati sklenjene pogodbe
6. ekspr. govoriti, pripovedovati: zakaj razdirate neumnosti; danes pa prazne razdiraš; razdirati šale
● pog., ekspr. razdirati jih pripovedovati šale, zganjati burke
- razdirajóč -a -e:
razdirajoča moč narave
SSKJ²
razvnéti -vnámem dov., razvnêmi razvnemíte; razvnél; nam. razvnét in razvnèt (ẹ́ á)
1. povzročiti, da kaj močneje gori: veter je ogenj znova razvnel; požar so pogasili, preden se je razvnel / razvneti žerjavico
2. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da se kaj pojavi z veliko silo, intenzivnostjo: razvneti prepir; boji so se znova razvneli / razvneti hrepenenje, ljubezen; medved je razvnel njegovo lovsko strast; med njimi se je razvnelo sovraštvo / razvneti domišljijo
3. ekspr. vzbuditi močen, navadno pozitiven čustveni odziv: govornik je razvnel občinstvo; pesem jih je razvnela; ob tej novici se je zelo razvnel / hitro se razvname razburi / razvneti materino srce
● ekspr. vino ga je že malo razvnelo zaradi popitega vina je postal bolj živahen, zgovoren; ekspr. razvnela je vse njegove čute zelo ga je čutno vznemirila; ekspr. razvneti dekletu srce vzbuditi v njem naklonjenost, ljubezen
1. povzročiti, da kaj močneje gori: veter je ogenj znova razvnel; požar so pogasili, preden se je razvnel / razvneti žerjavico
2. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da se kaj pojavi z veliko silo, intenzivnostjo: razvneti prepir; boji so se znova razvneli / razvneti hrepenenje, ljubezen; medved je razvnel njegovo lovsko strast; med njimi se je razvnelo sovraštvo / razvneti domišljijo
3. ekspr. vzbuditi močen, navadno pozitiven čustveni odziv: govornik je razvnel občinstvo; pesem jih je razvnela; ob tej novici se je zelo razvnel / hitro se razvname razburi / razvneti materino srce
● ekspr. vino ga je že malo razvnelo zaradi popitega vina je postal bolj živahen, zgovoren; ekspr. razvnela je vse njegove čute zelo ga je čutno vznemirila; ekspr. razvneti dekletu srce vzbuditi v njem naklonjenost, ljubezen
- razvnét -a -o:
razvneti glasovi so kričali; pripovedoval je ves razvnet; prisl.: razvneto govoriti
SSKJ²
renčáti -ím nedov., rênči in rénči; rênčal in rénčal (á í)
1. oglašati se z zamolklim, grozečim glasom: medved, pes renči; divje, močno renčati / grozeče renčati
2. slabš. govoriti z nizkim, neprijaznim glasom: slabe volje je, zato renči; nekaj je godrnjal in renčal predse
// s predlogom neprijazno, zadirčno govoriti s kom: renčati drug na drugega, v drugega
1. oglašati se z zamolklim, grozečim glasom: medved, pes renči; divje, močno renčati / grozeče renčati
2. slabš. govoriti z nizkim, neprijaznim glasom: slabe volje je, zato renči; nekaj je godrnjal in renčal predse
// s predlogom neprijazno, zadirčno govoriti s kom: renčati drug na drugega, v drugega
- renčé :
pes se je renče pritajil
- renčèč -éča -e:
renčeč glas
SSKJ²
rjàv2 rjáva -o prid. (ȁ á)
1. ki je take barve kot čokolada ali kostanj: rjav kožuh; rjavi lasje; rjav suknjič; oči ima rjave; rjavo deblo; čokoladno, kostanjevo, opečnato, rjasto rjav; rdeče rjav; temno rjav; rjavo-rumen hrošč / rjavi kopalci zagoreli; od sonca rjav obraz / rjava barva
● publ. po naftovodih teče rjava kri nafta
2. slabš. nacionalsocialističen: rjavi režim / rjave srajce nacionalsocialisti
♦ bot. rjave alge; gastr. rjava omaka omaka, ki nastane pri praženju kosti in pečenju mesa; gozd. rjava gniloba glivična bolezen, pri kateri se les rjavo obarva; petr. rjavi premog premog z nižjo stopnjo pooglenitve; teh. rjavo steklo steklo rjave barve za izdelavo steklenic; vet. rjava pasma goveda pasma sivo rjavega goveda, ki se goji zaradi mleka in mesa; rjava štajerka kokoš rjave barve, ki se goji zaradi jajc; rjavo govedo govedo rjave pasme; zool. rjavi hrošč hrošč rjave barve, s pahljačastimi tipalnicami, ki se v velikih množinah pojavlja vsako četrto leto, Melolontha vulgaris; rjavi lunj lunj z rjavim in sivim perjem, Circus aeroginosus; rjavi medved medved, ki se hrani pretežno z rastlinsko hrano in ima rjav kožuh, Ursus arctos; rjavi srakoper
1. ki je take barve kot čokolada ali kostanj: rjav kožuh; rjavi lasje; rjav suknjič; oči ima rjave; rjavo deblo; čokoladno, kostanjevo, opečnato, rjasto rjav; rdeče rjav; temno rjav; rjavo-rumen hrošč / rjavi kopalci zagoreli; od sonca rjav obraz / rjava barva
● publ. po naftovodih teče rjava kri nafta
2. slabš. nacionalsocialističen: rjavi režim / rjave srajce nacionalsocialisti
♦ bot. rjave alge; gastr. rjava omaka omaka, ki nastane pri praženju kosti in pečenju mesa; gozd. rjava gniloba glivična bolezen, pri kateri se les rjavo obarva; petr. rjavi premog premog z nižjo stopnjo pooglenitve; teh. rjavo steklo steklo rjave barve za izdelavo steklenic; vet. rjava pasma goveda pasma sivo rjavega goveda, ki se goji zaradi mleka in mesa; rjava štajerka kokoš rjave barve, ki se goji zaradi jajc; rjavo govedo govedo rjave pasme; zool. rjavi hrošč hrošč rjave barve, s pahljačastimi tipalnicami, ki se v velikih množinah pojavlja vsako četrto leto, Melolontha vulgaris; rjavi lunj lunj z rjavim in sivim perjem, Circus aeroginosus; rjavi medved medved, ki se hrani pretežno z rastlinsko hrano in ima rjav kožuh, Ursus arctos; rjavi srakoper
- rjávo prisl.:
rjavo zapečen hlebec / piše se narazen ali skupaj: rjavo pikčast ali rjavopikčast; rjavo rdeč; rjavo rumen; rjavo siv; sam.: okras v rjavem in sivem
SSKJ²
samotárski -a -o prid.(á)
ki hote živi sam, brez stikov, povezave z drugimi: samotarski človek; po naravi je precej samotarski / samotarski medved; podlasica je samotarska žival / samotarsko življenje
ki hote živi sam, brez stikov, povezave z drugimi: samotarski človek; po naravi je precej samotarski / samotarski medved; podlasica je samotarska žival / samotarsko življenje
- samotársko prisl.:
samotarsko živeti
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- Naslednja »
Število zadetkov: 114
Dostopnost