Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
obála -e ž (ȃ) pas zemlje ob morju, jezeru: urediti, utrditi obalo; kamnita, peščena obala / usmeriti ladjo k obali; stati na obali; voziti se ob obali / morska obala
// svet ob morju, jezeru: obala se počasi spušča proti morju; več sto kilometrov dolga obala; gričevnata, razčlenjena obala / slovenska obala
♦ geogr. obala meja med kopnim in morjem, jezerom; navt. operativna ali pristajalna obala urejena za pristajanje ladij
SSKJ
običájen -jna -o prid., običájnejši (ȃ) ki se pogosto pojavlja na istem mestu, v enaki obliki, na enak način: taki zastoji v prometu so običajni; običajna meja, mera; običajna oblika boja / avtomobil je parkiral na običajnem mestu / sprejela nas je s svojo običajno vljudnostjo / to je običajen pojav, prizor navaden
// ki se rabi za določene prilike: po običajnih pozdravih se je začel delovni del simpozija; spregovoril je nekaj običajnih fraz / običajna darila
// knjiž. vsakdanji, pogost: učitelj je bil v njihovi hiši običajen gost / te stvari so na deželi že čisto običajne
♦ jur. običajno pravo nezapisano pravo, ki temelji na ustaljeni rabi in pravnem prepričanju o njegovi obveznosti
    običájno prisl.: običajno dela dopoldne; ob odhodu jih običajno spremlja do vrat / v povedni rabi izgovoril si je, kakor je to običajno, živež in stanovanje
SSKJ
obméjek -jka m (ẹ̑) knjiž. nezoran, travnat del med njivami; meja: kositi na obmejku; po obmejkih raste grmovje / obmejek gozda rob, obrobje
SSKJ
obrézati -réžem dov. (ẹ́ ẹ̑) 
  1. 1. z rezanjem narediti, da na čem ni več kakih delov, zlasti nepotrebnih: obrezati gnilo jabolko / obrezati repo / obrezati desko
  2. 2. z rezanjem odstraniti: obrezati poganjke, veje
    // z rezanjem odstraniti dele rastline zaradi redčenja, oblike, rodnosti: obrezati drevo, trto, vrtnico / obrezati vinograd
  3. 3. z rezanjem dati določeno obliko: krpo lepo obrezati; s škarjami obrezati rob
  4. 4. v židovskem in muslimanskem okolju odrezati sprednji del kožice na spolnem udu: obrezati otroka
    ♦     metal. obrezati ulitek odstraniti robove na ulitku; vet. obrezati kopito z nožem odstraniti odvečno kopitno roževino; zal. obrezati knjigo
    obrézati se raniti se s čim ostrim: s črepinjami se je obrezal; obrezala si je roko
    obrézan -a -o: rdeče obrezana knjiga; lepo obrezana živa meja
SSKJ
obrís -a m (ȋ) navadno s prilastkom  
  1. 1. nejasno, neostro vidna meja, rob česa: razločiti v daljavi obrise mesta; obrisi oddaljujočih se predmetov; gore različnih obrisov / ugotoviti obrise nekdanjih gradov velikost; temen obris drevesa silhueta; skozi dež je videl le obrise ljudi; pren., ekspr. kažejo se prvi obrisi resnice
    // črta, risba, ki prikazuje zunanji rob, robove česa: izpolniti obris z oljnato barvo; narediti obris stopala; odtis in obris
  2. 2. nav. mn. kar kaže, nakazuje kaj brez podrobnosti: v deklaraciji so nakazani obrisi poti za zagotovitev miru / publ., z oslabljenim pomenom: odtujenost je dobivala določnejše obrise je postajala določnejša; argumentacija se je gibala v meglenih obrisih je bila neprepričljiva, nejasna
    // v prislovni rabi, v zvezi v obrisih brez podrobnosti: stvar je povedal le v obrisih / v glavnih obrisih razložiti načrt; problem so prikazali le v grobih obrisih
  3. 3. redko opis, oris: bežen obris sodobnega filozofskega dogajanja
    ♦     geom. navidezni obris črta, ki omejuje projekcijo telesa; pravi obris črta na telesu, katere projekcija je navidezni obris
SSKJ
okóli prisl. (ọ̑) 
  1. 1. izraža položaj v (širšem) krogu, ki v celoti obdaja kaj v središču: okoli stoji vrsta stebrov; okoli se zavrteti / okoli se obrniti, ozreti / ekspr.: okoli in okoli je gosta živa meja; okoli in okoli se zasukati
    // izraža neurejenost premikanja ali stanja v (širokem) krogu, ki v celoti ali delno obdaja kaj v središču: okoli hoditi, letati / okoli poizvedovati, praviti / daleč okoli / ljudje iz vasi okoli
    // ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja neurejenost premikanja: okoli se klatiti, potepati, potikati / poglejmo, kaj je novega okoli po svetu
  2. 2. z izrazom količine izraža približnost: od takrat je minilo okoli deset let; okoli pet stopinj pod ničlo; tehta okoli sto kilogramov; okoli tri metre blaga / dohodke so zvišali za okoli tri odstotke
    ●     pog. teden je hitro okoli hitro mine; pog. ne govori tako okoli povej naravnost; govori o jedru stvari; star. to je bilo takrat, ko sem še bos okoli letal ko sem bil še otrok; ekspr. jaz moram ves dan okoli, če hočem kaj prodati iskati kupce; nižje pog. od slabosti okoli pasti omedleti; pog. koga okoli prinesti ogoljufati, prevarati
SSKJ
okrájek -jka m (ȃ) 
  1. 1. knjiž., navadno s prilastkom rob, obrobje: okrajek gozda / ovce na okrajku črede so se vznemirile / za okrajki hribov leži mesto / razvleči testo in obrezati debele okrajke
    // redko rob, konec: nasloniti komolec na okrajek naslonjala / potegniti okrajke plašča k sebi
  2. 2. redko nezoran, travnat del med njivami; meja: pustiti voz na okrajku
  3. 3. nav. mn., knjiž., redko krajevec, krajec: klobuk s širokimi okrajki
    // del pokrivala, ki se da zavihati; naušnik: potegniti si okrajke kape na ušesa
  4. 4. knjiž., redko obroba, obšitek: nosili so suknje z rdečimi, širokimi okrajki
    ●     star. med kosi kruha v košarici je izbral okrajek krajec; knjiž. obrezal je liste in okrajke pometel obrezke; zastar. napisati opombe na okrajek rob; knjiž. golobi so sedali na okrajke stavbe poličke, nadzidke; redko zabiti odprtino z okrajki krajniki
    ♦     alp. ozek prečni pomol v steni; anat. končni del dolge cevaste kosti; epifiza
SSKJ
okróžen2 -žna -o prid. (ọ́) knjiž., redko krožen: okrožna cesta naj bi bila meja mestnega naselja
SSKJ
oméjek -jka m (ẹ̑) knjiž. nezoran, travnat del med njivami; meja: kositi na omejku; po omejkih se je zaraslo grmovje / v omejku je pel slavček
// travnat del med cesto in njivo, vrtom: živina se pase po omejku ob cestnem jarku
SSKJ
parcéla -e ž (ẹ̑) odmerjeni del zemljišča, določen glede na lastništvo ali namen uporabe: izmeriti parcelo; prodal je vse svoje parcele; gozdne in travniške parcele; meja parcele / gradbena parcela na kateri je (lahko) stavba
// razdeliti zemljišče na parcele
♦ jur. odpisati parcelo
SSKJ
parcélen -lna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na parcelo: parcelna meja / parcelna razporeditev zemljišča
♦ geod. parcelna številka številka parcele v katastrski mapi; polit., soc. parcelni kmet kdor se preživlja z obdelovanjem lastnega majhnega zemljišča in z delom v industriji ali kmetijstvu; parcelno kmetijstvo kmetijsko gospodarstvo, ki temelji na majhnih, razdrobljenih kmečkih zemljiščih
SSKJ
plafón -a m (ọ̑) 
  1. 1. knjiž. strop: pod plafonom je visel kristalni lestenec; obokan, poslikan plafon; plafon s freskami
  2. 2. publ., navadno s prilastkom najvišja stopnja, meja česa: določiti plafon cenam kmetijskih pridelkov; preseči plafon osebnih dohodkov; nizek, visok plafon / športnik je z vztrajno vajo dosegel svoj plafon vrh
SSKJ
plástičnost -i ž (á) lastnost, značilnost plastičnega: plastičnost gline; steklo nima plastičnosti; nekatere snovi se zaradi plastičnosti dajo dobro oblikovati / občudoval je plastičnost oseb na sliki; plastičnost njegovih kipov je izrazita; plastičnost reliefa / plastičnost pesnikovega izraza, jezika / ekspr. pisatelj je pokazal svoje junake v vsej plastičnosti
♦ fiz. meja plastičnosti najmanjša obremenitev, ki obliko telesa trajno spremeni
SSKJ
podivjáti -ám dov. (á ȃ) 
  1. 1. začeti živeti svobodno v naravi: pes mu je ušel in podivjal / kulturne rastline lahko podivjajo
  2. 2. postati nekultiviran, neciviliziran: zaradi življenja v samoti je popolnoma podivjal
    // postati neobdelan, nenegovan: ni zmogel dela in vinograd mu je podivjal; vrt hitro podivja
    // ekspr. začeti bujno, nepravilno rasti, se razvijati: trte ni obrezal, zato je podivjala / živa meja je podivjala / nekatere vrtnice preveč podivjajo, če niso dovolj obrezane se preveč bujno razrastejo; pren. gospodarstvo je po vojni podivjalo
  3. 3. začeti divje, razposajeno tekati sem ter tja: otroci so ob pogledu na žogo podivjali; ko je psa izpustil z vrvice, je podivjal; splašena žival je podivjala
    // ekspr. začeti se zelo hitro premikati: avtomobil je na ravni cesti podivjal
  4. 4. priti v stanje, ko se ne obvladujejo negativne lastnosti: namesto da bi se poboljšal, je še bolj podivjal; med vojno so nekateri ljudje popolnoma podivjali / slaba družba ga je podivjala
    // začeti v dejanju kazati svojo jezo, togoto: ni se mogel več premagovati in je podivjal; pri kartah je naravnost podivjal / podivjati od jeze
    // postati neukrotljiv, nediscipliniran: otroci so med počitnicami podivjali; pes mu je v naravi podivjal / letalo je zaradi nevihte podivjalo
    podivján -a -o: ukrotiti podivjanega konja; podivjani vojaki; zaraščen, podivjan vrt; raste kot kulturna rastlina ali pa podivjana
SSKJ
póljski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Poljake ali Poljsko: poljski jezik; poljska država, vlada; poljsko-litovski slovar / poljska meja, pokrajina / poljski Židje; poljsko plemstvo
    póljsko prisl.: govoriti (po) poljsko
SSKJ
poprávek -vka m (ȃ) 
  1. 1. kar spreminja, popravlja napisano, tiskano: vpisati popravke in dopolnitve; spis so natisnili brez popravkov; naloga z nekaj popravki; jezikovni popravki / popravek volilnega imenika
    ♦     tisk. popravki seznam tiskarskih ali avtorjevih napak z ustreznimi spremembami
    // kar spreminja, popravlja kaj sploh: meja je v glavnem ostala - s popravki od pet do deset metrov
  2. 2. razglasitev vesti, trditve za netočno, pomanjkljivo, navadno v časopisu: avtor članka je zahteval, naj se objavi popravek; preklici in popravki / poslati uredništvu popravek
  3. 3. zastar. popravilo: porabiti denar za popravek hiše
  4. 4. mat. postopek, s katerim se popravi pokazana vrednost: narediti popravek
    // vrednost, za katero se popravi pokazana vrednost, da se dobi pravilna vrednost
SSKJ
potékati -am nedov. (ẹ̑) 
  1. 1. približevati se koncu trajanja: dopust mu že poteka; rok za prijavo poteka / knjiž. dan je že potekal mineval
    // bližati se stanju, ko kaj ni več na razpolago; pohajati: stelja poteka; živila so začela potekati / potrpežljivost ji je vedno bolj potekala
  2. 2. s prislovnim določilom izraža
    1. a) obstoj v prostoru zlasti glede na smer: državna meja poteka blizu naselij / ograja je potekala od enega konca dvorišča do drugega; tekmovalna steza poteka od začetka do konca stadiona / vodovodne cevi potekajo vzporedno; živca potekata vzporedno
    2. b) z glagolskim samostalnikom obstoj dejanja v prostoru in času: akcija je hitro in dobro potekala; preiskave so potekale več let; v državi potekajo velike družbene spremembe / vse poteka po načrtu / publ., z oslabljenim pomenom: boji so potekali ves dan bojevali so se; pogovor je potekal brez prič pogovarjala sta se; pouk poteka v slovenščini poučuje se
  3. 3. knjiž. izvirati, izhajati: več pisateljev poteka s Primorske / astrologija poteka iz Mezopotamije
    potekajóč -a -e: od severa proti jugu potekajoče gorovje; krožno potekajoče mišice
SSKJ
pràg prága m, mn. prági in pragóvi (ȁ á) 
  1. 1. navadno dvignjen spodnji del vratne odprtine med podbojema: narediti prag; prestopiti prag; pomesti čez prag; spotakniti se ob prag; kamnit, lesen prag; visok prag / hišni prag; vežni prag / s praga se je oziral po dvorišču z vhoda; priti na prag; pojaviti se na pragu / vratni prag
    // ekspr. dom, (domača) hiša: nihče ne bo lačen zapustil mojega praga / spomnil se je domačega praga
  2. 2. podolgovat, štirikoten nosilni element iz betona, lesa, železa za pritrjevanje tirnic: polagati prage; tesati prage; betonski pragi; bukovi, hrastovi pragi; železniški pragi
  3. 3. knjiž., redko, navadno s prilastkom določena najvišja ali najnižja stopnja, velikost česa; meja: spodnji, zgornji prag kvalitete; prag človekove vzdržljivosti
  4. 4. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi na pragu izraža čas pred bližnjim nastopom česa: to se je zgodilo na pragu jeseni; razpoloženje na pragu novega leta / na pragu zmage je odnehal ko je že skoraj zmagal
    ●     prestopiti prag ekspr. že dolgo ni prestopil domačega praga ni bil doma; ekspr. letos je prestopil šolski prag letos je šel prvič v šolo; ekspr. ne bom več prestopil praga te hiše ne bom več šel k tem ljudem; ekspr. oče ga je pognal čez prag napodil od doma; ekspr. vreči koga čez prag s silo ga spraviti iz prostora; vsak naj pometa pred svojim pragom naj uredi najprej svoje zadeve; naj se ne vtika v tuje zadeve; preg. ti očeta do praga, sin tebe čez prag slabo ravnanje s starši se zelo maščuje
    ♦     alp. gorski prag mesto, kjer se gorsko pobočje strmo prelomi; ekon. prag pokritja stroškov obseg dejavnosti, pri katerem so prihodki izenačeni s stroški; fiz. slušni prag najmanjša jakost zvoka, ki je s sluhom še zaznavna; prag bolečine največja jakost zvoka, ki še ne povzroči bolečine v ušesu; geogr. prag skalnata pregraja v rečni strugi; podmorski prag zelo dvignjen del morskega dna; psih. dražljajski prag najnižja jakost dražljaja, ki še povzroči občutek
SSKJ
premírje -a s (ȋ) dogovor o začasnem prenehanju oboroženih spopadov: kršiti, skleniti premirje; pogoji za premirje / podpisati premirje
// stanje začasnega prenehanja oboroženih spopadov: sedaj je premirje; prenehanje premirja; pogajanja med premirjem / ekspr. premirje med nasprotnima taboroma
♦ jur. črta premirja začasna meja med državami ali armadami ob prekinitvi oboroženih spopadov
SSKJ
prepóren -rna -o prid. (ọ́ ọ̄) zastar. sporen: sedanja meja je preporna / preporen spis
Število zadetkov: 136