Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
predvsèm členek [pretʍsèm] in [predusèm]
    1. izraža, poudarja, da je kaj po pomembnosti na prvem mestu
      1.1. navadno v zvezi z in, pa poudarja pomembnost povedanega, zlasti kot dodatne utemeljitve za prej povedano
      1.2. izraža, poudarja omejitev, ki ni izključujoča
    2. zanikano, v zvezi s pa poudarja zavrnitev povedanega
ETIMOLOGIJA: iz pred vsem

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
alterácija -e ž (á)
knjiž. sprememba, menjava: alteracija glasu / duševna alteracija
♦ glasb. alteracija kromatično zvišanje ali znižanje tona; med. maligna alteracija tkiva
SSKJ²
blagôven -vna -o prid. (ō)
nanašajoč se na blago:
a) blagovni seznam; reguliranje blagovnih cen; nadzorstvo nad blagovno potrošnjo, proizvodnjo; blagovna znamka / blagovna borza borza, na kateri se sklepajo kupčije za blago, ki se da tipizirati; mednarodna blagovna menjava; drobna blagovna proizvodnja / blagovno-trgovinski center [BTC] velik kraj, prostor s trgovskimi, poslovnimi objekti
♦ ekon. blagovni fetišizem pojav, da se odnosi med ljudmi kažejo kot odnosi med stvarmi; blagovna vrednost družbeno priznana količina dela, ki je vložena v blago; blagovno gospodarstvo gospodarstvo, za katero je značilno, da proizvaja za tržišče; blagovno-denarni odnosi
b) blagovni vzorci za novo modno sezono
SSKJ²
brezdevízen -zna -o prid. (ȋ)
publ. ki se opravi brez uporabe deviz: brezdevizna menjava blaga
SSKJ²
ekvivalénten -tna -o prid. (ẹ̑)
po vrednosti enak drugemu, zamenljiv z njim, enakovreden: ekvivalenten denarni znesek; ekvivalentno blago / besedi sta ekvivalentni
♦ ekon. ekvivalentna menjava menjava, ki poteka po načelu: enaka vrednost za enako vrednost; kem. ekvivalentna masa masa elementa, ki se veže z enim gramatomom vodika ali ga zamenja v spojini; mat. ekvivalentni enačbi enačbi, ki določata isto množico rešitev; psih. ekvivalentni testi testi, ki merijo iste psihične lastnosti, čeprav so drugače sestavljeni
SSKJ²
ekvivaléntnost -i ž (ẹ̑)
lastnost, značilnost ekvivalentnega: ekvivalentnost dveh vrst blaga
// ekvivalenca: menjava je možna samo ob ekvivalentnosti
SSKJ²
izména2 tudi zména -e ž (ẹ̑)
1. menjava, zamenjava: izmena tekačev pri štafeti
2. zastar. sprememba: nagle izmene vremena
SSKJ²
izméničen -čna -o prid. (ẹ̄)
ki se medsebojno menjava v zaporedju: ozebline je pregnal z izmeničnimi kopelmi v mrzli in vroči vodi; izmenično premikanje rok in nog; izmenično upadanje in naraščanje morske gladine / izmenični delovni čas delovni čas, ki se glede na del dneva periodično menjava; iskati žensko za izmenično pomoč v gospodinjstvu; izmenično delo delo v izmenah
♦ agr. izmenična rodnost rodnost vsako drugo, tretje leto; elektr. izmenični generator generator za proizvajanje izmenične električne napetosti; izmenični motor motor na izmenični tok; izmenični tok tok, katerega smer se periodično spreminja; izmenična napetost napetost, katere smer se periodično spreminja; geom. izmenična kota kota na različnih straneh prečnice dveh premic, med katerima je prvi na eni strani prve premice, drugi pa na drugi strani druge premice; šol. izmenični pouk pouk istih učencev, ki se glede na del dneva periodično menjava
    izménično prisl.:
    z možem delata izmenično; izpraševali so ga trije, in sicer izmenično
SSKJ²
kartúša -e ž (ȗ)
1. posodica s tekočim barvilom za tiskanje, ki se vstavi v tiskalnik: izpraznjena, izrabljena kartuša; neoriginalna, originalna kartuša; cene kartuš; izdelovalec združljivih kartuš; menjava, polnjenje kartuše; tonerji in kartuše / barvna, črna kartuša
2. um. okviru podoben arhitekturni okras, navadno nad portalom: baročna kartuša
3. voj., nekdaj posoda za smodnik, ki se nosi ob pasu:
SSKJ²
ména -e ž (ẹ́)
1. doba med zrelostjo in starostjo, ko pride pri ženskah do usihanja delovanja spolnih žlez in s tem do nekaterih telesnih in duševnih sprememb: biti v meni / doba, leta mene
2. knjiž. menjava, menjavanje: mena dobrin / narediti dobro meno / mena razmerja, vremena / stalne zgodovinske mene
♦ med. mena glasu sprememba glasu iz deškega v moškega v dobi pubertete; mutacija
3. astron., navadno v zvezi Lunina mena razmerje med osvetljenim delom in celotno navidezno ploskvijo Lune: opazovati Lunine mene / izračunati Lunine mene
4. knjiž., zastar. doba, razvojna stopnja: proizvodnja je v meni naraščanja
● knjiž. ob meni stoletja na koncu enega ali na začetku drugega stoletja
SSKJ²
ménja -e ž (ẹ́)
zastar. menjava, menjavanje: menja pridelkov / menja človeške sreče / menja se je razdrla kupčija, pogodba
SSKJ²
menjálec -lca [menjau̯ca tudi menjalca] m (ȃ)
kdor se (poklicno) ukvarja z menjavo ene valute za drugo: evre, dolarje je menjal pri menjalcu; menjalci na tržaških ulicah / banka je razpisala mesto menjalca / menjalec denarja
// kdor menja, menjava kaj sploh: menjalci pridelkov
SSKJ²
menjáva -e ž (ȃ)
glagolnik od menjati:
a) menjava pridelkov za obrtne izdelke / menjava med državama narašča, upada / ugodna menjava evra, dolarja / publ. menjava izkušenj, mnenj izmenjava
b) menjava izrabljenih delov / menjava dlake
c) pogoste menjave so prekinjale tekmo; menjava straže
č) prišlo je do menjave bivališča / menjava poklica
d) menjava temperature, vremena
e) značilna menjava plasti / menjava svetlobe in teme
SSKJ²
menjávati -am nedov. (ȃ)
1. dajati komu kaj za kaj drugega, drugačnega: menjavati koruzo za sol / menjavati dolarje, funte za evre dajati ali dobivati dolarje, funte za enakovredno, ustrezno vsoto evrov
2. dajati, postavljati kaj na mesto, kjer je bilo prej drugo iste vrste: medtem ko je menjaval žarnico, je zaslišal kričanje / pogosto menjavati perilo, srajce preoblačiti se; menjavati seme uporabljati za setev seme druge, drugačne sorte
// delati, da kdo drug dobi, prevzame opravilo, mesto kake osebe: trener je menjaval igralce; straže so se menjavale vsaki dve uri / gostje v tem hotelu se pogosto menjavajo določeni gostje so v njem le malo časa
3. z oslabljenim pomenom izraža, da prehaja osebek s prvotnega, prejšnjega mesta, položaja na drugega: menjavati skrivališče / menjavati hotele, prostore / pogosto je menjavala ljubimce
4. delati, da dobi kaj drugačno obliko, stopnjo, vsebino: menjavati navade, stališča; menjavati vrstni red; podoba tega naselja se hitro menjava / svoje prepričanje menjava kakor srajce večkrat, pogosto ga menja
● od jeze menjava barve bledi in rdi hkrati
♦ med. menjavati glas spreminjati glas iz deškega v moškega v dobi pubertete; mutirati
    menjávati se s prislovnim določilom
    izraža, da pojavi, predmeti so, se pojavljajo drug za drugim: ob poti so se menjavale njive in gozdički / dež se menjava s soncem; noč se menjava z dnevom
    menjavajóč -a -e:
    menjavajoče se razpoloženje
SSKJ²
naslédstvo -a s (ẹ̑)
1. pridobitev določenega položaja, funkcije neposredno po kom drugem: pravica (do) nasledstva; boji za nasledstvo / priznali so njegovo nasledstvo
// pravn. pridobitev premoženja ali določenih pravic neposredno po kom drugem: prvorojenčeva pravica nasledstva; dedovanje, menjava in druge oblike nasledstva / pravno nasledstvo
2. knjiž. nasledniki: nasledstvo se je odpovedalo svojim pravicam
3. knjiž. dednost: motivirati dejanja z nagoni, nasledstvom
SSKJ²
naturálen -lna -o prid. (ȃ)
knjiž. ki se daje, dobiva v blagu: naturalni prejemki, prispevki; naturalna dajatev / naturalna preskrba
♦ ekon. naturalni denar blago, ki služi kot plačilno sredstvo; naturalna menjava neposredna menjava blaga za blago; naturalno gospodarstvo gospodarstvo, v katerem se ne uporablja denar; gospodarstvo, za katero je značilno, da proizvaja samo za lastno uporabo, ne za tržišče; pravn. naturalno stanovanje nekdaj stanovanje, ki nadomešča del plače
SSKJ²
nèblagôven -vna -o prid. (ȅ-ō)
nasproten, drugačen od blagovnega: dohodki od neblagovnega prometa so se precej povečali; neblagovne storitve / neblagovna menjava, proizvodnja
♦ ekon. neblagovno gospodarstvo gospodarstvo, za katero je značilno, da ne proizvaja za tržišče
SSKJ²
nèposréden -dna -o prid., nèposrédnejši (ȅ-ẹ̑)
1. ki je brez posredovanja, brez česa vmesnega: neposreden stik, vpliv; ostra beseda je bila neposreden vzrok za prepir; ostali so v neposredni zvezi z zaledjem / ima neposredne dokaze za njihovo krivdo / neposredni poslušalci koncerta ki so navzoči pri koncertu / neposredni radijski prenos tekme prenos s tekmovališča istočasno s tekmo; neposredna razsvetljava razsvetljava, pri kateri padajo žarki svetila naravnost na osvetljeno ploskev; nekatere rastline ne prenesejo neposrednega sonca
// ki ima odkrit, sproščen odnos do okolja: zelo neposreden človek je / želel si je bolj neposrednega pogovora z očetom
2. ki je zelo malo oddaljen
a) krajevno: stanuje v neposredni bližini avtobusne postaje
b) časovno: vse se bo pojasnilo v neposredni prihodnosti
// ki se lahko zgodi v določenem položaju, ob določenem času: neposredna vojna nevarnost je minila / rešil ga je iz neposredne nevarnosti
♦ biol. neposredni prednik; neposredna delitev delitev celice na dva enaka dela brez razpada jedra na kromosome; ekon. neposredni proizvajalec proizvajalec, ki dela v proizvodnji in ustvarja materialne dobrine; neposredna menjava menjava, ki poteka po načelu blago za blago; jezikosl. neposredni predmet predmet v tožilniku, pri zanikanem povedku pa v rodilniku; mat. neposredni dokaz dokaz, pri katerem se izvede izrek tako, da se izhaja iz že znanih resnic; ped. neposredna metoda učenje tujega jezika brez uporabe maternega jezika; polit. neposredna demokracija demokracija, v kateri med voljenimi predstavniki in volivci ni političnih strank kot vmesnega člena; pravn. neposredni davek davek od dohodkov in premoženja; neposredna volilna pravica pravica voliti brez posrednika; neposredne volitve; ptt neposredna zveza zveza brez posredovanja vmesnih pošt ali telefonskih in telegrafskih central
    nèposrédno prisl.:
    vedno govori zelo neposredno; neposredno voliti; neposredno vprašati; biti neposredno odgovoren; dobiti kaj neposredno iz tovarne; publ.: neposredno po vojni takoj; neposredno pred odhodom tik
SSKJ²
permutácija -e ž (á)
knjiž. menjava, zamenjava: kombinacije in permutacije / estetska permutacija
♦ mat. vsaka možna linearna razvrstitev poljubnih elementov
SSKJ²
posréden -dna -o prid. (ẹ̑)
ki poteka, se opravlja s posredovanjem, s čim vmesnim: posreden odgovor, odnos, stik, učinek, vpliv; posredno odločanje, spoznanje / obveščen je bil po posredni poti / posredna razsvetljava razsvetljava, pri kateri žarki svetila ne padajo naravnost na osvetljeno ploskev / posredna pesniška izpoved izpoved, podana v metafori
● knjiž. ta človek ni priljubljen, ker je preveč posreden ne govori brez prikrivanja, odkrito
♦ biol. posredna delitev delitev celice na dva enaka dela ob razpadu jedra na kromosome; mitoza; ekon. posredna menjava prodaja blaga in z dobljenim denarjem nakup drugega blaga; filoz. posredni dokaz dokaz, ki izhaja iz zanikanja trditve in jo s tem potrjuje; jezikosl. posredni predmet predmet v rodilniku, dajalniku, mestniku ali orodniku; posredna razlaga razlaga, ki se sklicuje, opira na razlage izhodiščne besede; mat. posredni dokaz dokaz, pri katerem se dokaže, da privede neveljavnost izreka do protislovja; ped. posredna metoda učenje tujega jezika z uporabo maternega jezika; polit. posredna demokracija demokracija, v kateri nastopajo med voljenimi predstavniki in volivci politične stranke kot vmesni člen; pravn. posredni davek davek, ki ga plača potrošnik ob nakupu blaga; posredne volitve volitve po posredniku; ptt posredna zveza zveza s posredovanjem vmesnih pošt ali telefonskih in telegrafskih central
    posrédno prisl.:
    posredno dokazovati, izvedeti kaj; posredno priti do česa; posredno vplivati na kaj
Število zadetkov: 128