Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
dúh -a in -á m (ȗ) 
  1. 1. značilnost, ki se zaznava z vohom: v prostorih je bil neprijeten duh; navzeti se duha po dimu; jed ima zoprn duh; hlevski duh; mrtvaški duh po mrliču, svečah in rožah; duh svežega sena; opojni duh vrtnic / ekspr. iz kuhinje so se širili vabljivi duhovi
    ●     izginili so brez dúha in sluha neznano kam, brez sledu
    // neprijeten vonj: mleko ima duh / meso že dobiva duh začenja zaudarjati, smrdeti
  2. 2. zastar. zmožnost zaznavati vonj; voh: nekatere živali nimajo duha
SSKJ
dušílnik -a m (ȋ) 
  1. 1. posoda, priprava za dušenje živil: dušiti meso v dušilniku
  2. 2. priprava, ki zmanjšuje jakost zvoka: zmanjševati ropot z dušilnikom
  3. 3. teh. amortizer, blažilec
SSKJ
dušíti -ím nedov. (ī í) 
  1. 1. ovirati, oteževati dihanje: dim, kašelj ga duši; jok jo je dušil; močno razburjenje jo je kar dušilo; brezoseb.: v tretjem nadstropju se je ustavila, dušilo jo je; v grlu me duši; pren. malomeščanske razmere nas dušijo; samota ga duši
    // moriti z onemogočanjem dihanja: jetnike so dušili v plinskih celicah
  2. 2. ekspr. s silo ovirati, preprečevati: vlada duši stavkovne boje; birokracija duši vsakršno iniciativo od spodaj; dušiti nacionalno zavest / plevel duši posevke
  3. 3. knjiž. zadrževati, premagovati: dušiti (v sebi) bolečino, jezo; pokril si je obraz in dušil jok, ki se mu je nabiral v prsih; dušila je solze v očeh in si grizla nohte
  4. 4. zmanjševati jakost zvoka: ropotanje strojev je dušilo besede; stenske obloge so dušile glasove televizorja; mehka trava je dušila korake / dirigent je dušil previsoki ton glasbila / gumijast pod duši zvok stopinj
    ♦     rad. dušiti televizijsko sliko zmanjševati njeno jakost, ostrino
  5. 5. redko gasiti: goreči motor so dušili z gasilno peno; gasilci dušijo požar
  6. 6. kuhati v pokriti posodi v majhni količini vode in maščobe: dušiti meso, zelenjavo
    dušíti se s težavo dihati zaradi ovir: ponesrečenci so se dušili pod snegom / ekspr. dekle se je dušilo v solzah; pren. kmetje so se dušili v dolgovih
    dušèč -éča -e: zvijal se je, dušeč se od smeha; zagrnil ga je oblak dušečega prahu; dušeča moč tehnizacije; prisl.: dušeče vroč in soparen dan
    dušèn -êna -o: zatajevan in dušen smeh; sprostitev dolga leta dušenih čustev / dušeni riž; dušeno zelje
    ♦     fiz. dušeno nihanje nihanje, pri katerem se amplitude manjšajo
SSKJ
fašírati -am nedov. in dov. (ȋ) pog. na drobno mleti ali sekljati: faširati meso s strojčkom
    fašíran -a -o: kupiti faširano meso / faširani zrezek
SSKJ
filé -ja m (ẹ̑) gastr. meso nekaterih živali s hrbtnega dela ob ledvicah: kupiti file; goveji, svinjski, telečji file
// jed iz tankih rezin zlasti tega mesa: goveji file z omako
SSKJ
flám -a m (ȃ) pog. meso s trebuha živali, zlasti goveda in prašiča; potrebušina: svinjski flam; kos flama za juho
SNB
flambírati -am dov. in nedov. (ȋ)
dokončno pripraviti jed s prižigom močne in dišeče alkoholne pijače: Meso flambiramo s konjakom in temu dodamo maline E ← nem. flambieren ← frc. flamber iz stfrc. flambe 'plamen'
SSKJ
fláncat -a m (á) nav. mn. ocvrto pecivo iz razvaljanega testa, navadno pravokotne oblike: o pustu smo jedli flancate, meso in druge dobrote; krhki flancati; kvašeni flancati
SSKJ
frikandó -ja m (ọ̑) gastr. meso brez kosti s telečjega, jagnjetovega ali srninega stegna: pol kile telečjega frikandoja
// jed iz tega mesa: pogostila ga je s telečjim frikandojem
SSKJ
frižidêr -ja m (ȇ) naprava za shranjevanje pokvarljivega blaga, zlasti živil, pri nizki temperaturi; hladilnik: vključiti frižider; hraniti meso v frižiderju
SSKJ
galantín -a m (ȋ) gastr. belo meso, zvito in napolnjeno z različnimi nadevi, kot hladna jed: za začetek banketa so postregli z galantinom
SSKJ
gámsov -a -o prid. (á) nanašajoč se na gamse: gamsov skok; gamsova koža; gamsovo meso / žarg. gamsova brada gamsov čop
♦ lov. gamsov čop šop daljše zimske dlake gamsa samca, nošen na klobuku
SSKJ
gamsovína in gámsovina -e ž (í; á) 
  1. 1. gamsovo meso: za kosilo so pripravili gamsovino
  2. 2. gamsova koža: mehka gamsovina
SSKJ
gladóven in gládoven -vna -o prid. (ọ̄; ā) 
  1. 1. nar. lačen: mukanje gladovne živine / obsojeni so bili na gladovno smrt od lakote
    // požrešen, lakomen: zelo je gladoven na meso
  2. 2. v zvezi gladóvna stavka protestno odklanjanje jedi z namenom izsiliti izpolnitev postavljenih zahtev: pripravljati, začeti gladovno stavko; priporniki so se odločili za štirinajstdnevno gladovno stavko; z gladovno stavko v rovih so dosegli zvišanje mezd
SSKJ
glavína -e ž (í) 
  1. 1. meso z glave prašiča ali goveda: skuhati glavino; dišalo je po ričetu in glavini
  2. 2. osrednji del kolesa, skozi katerega gre os; pesto: škripanje glavin
  3. 3. slabš., redko debela, velika glava
SSKJ
golobína -e ž (í) redko golobje meso: golobina je okusna
SSKJ
govédina -e ž (ẹ̑) 
  1. 1. goveje meso: radi jemo govedino; kuhana govedina; govedina v solati
  2. 2. slabš. neroden, navadno surov človek: prava govedina je / kot psovka molči, govedina neumna
SSKJ
govédo -a s (ẹ̑) 
  1. 1. večja domača žival z rogovi, ki se goji zlasti zaradi mesa in mleka: ima nekaj goved in konja; na travniku se je paslo pet goved
    ♦     zool. moškatno govedo govedu podobna žival z dolgo dlako, ki živi v tundri, Ovibos moschatus
    // ed. več goved, goveda: v reki napajajo govedo; bolezen goveda; meso z glave goveda / bohinjsko govedo; pincgavsko govedo rjavo z belimi lisami; farma za pitovno govedo / divje govedo
  2. 2. slabš. neroden, navadno surov človek: ta fant je pravo govedo / kot psovka govedo neotesano
SSKJ
govéji -a -e prid. (ẹ̄) nanašajoč se na govedo: imajo nov goveji hlev / goveja koža; goveje meso, usnje / goveji golaž, zrezek; goveja juha / čreda goveje živine
♦ vet. goveja kuga nalezljiva bolezen goveda z vnetjem in nekrozo sluznice prebavil; zool. goveji zolj žuželka, katere ličinke se zajedajo v govedo, Hypoderma bovis
SSKJ
grájati -am nedov. (ā) raba peša ugotavljati, očitati napake, pomanjkljivosti: kupec je grajal blago; grajali so vsako njegovo delo; raje hvali, kakor graja
// opominjati, oštevati: nerad grajam odraslega človeka; učitelj graja učence zaradi nerednosti
    grájati se nar.  gnusiti se: Le jej ga [meso], če se ti ne graja (F. Finžgar)
    grajajóč -a -e: grajajoče besede
    grájan -a -o: to je posledica že tolikokrat grajanih pomanjkljivosti
Število zadetkov: 486