Socialni poslovni model
Pri pisanju magistrske naloge sem naletela na terminološki problem s področja socialne ekonomije. Iščem slovenski termin za angleški termin social business model , ki označuje poslovni model, katerega cilj je z zagotavljanjem dodatnega, zunanjega financiranja pridobiti sredstva za izvedbo družbeno in okoljsko koristnih projektov. Vsi modeli iz tujine, po katerih se zgledujem, imajo lastnosti socialnih podjetij (ang. social business oz. social enterprise ), vendar pa pripravljam poslovni model za javni zavod, ki sicer ni socialno podjetje . Neposredni prevod angleškega termina socialni poslovni model se mi ne zdi primeren, ker je izraz socialen v turizmu povezan s socialnim turizmom , ki označuje popolnoma drug pojem. Osebno mi je bližje pridevnik družbeno odgovoren (torej družbeno odgovorni poslovni model ), vendar ima to v angleškem jeziku spet drugačen pomen. Obstaja precej podobnih izrazov, vendar nobeden izmed njih ni primeren za to, kar raziskujem. Kakšno poimenovanje bi torej vi predlagali za social business model ?
Zadetki iskanja
Terminološka
Terminološka
Stojna točka
Ali je stojna točka ustrezen termin za območje/mesto, kjer stoji npr. policist, redar, varnostnik? Točka je namreč po definiciji omejena s parametri X, Y in Z in tako umeščena v prostor. Človek torej ne more stati v točki . Ali je stojna točka razložena tudi v SSKJ? Kaj lahko o razliki med točko in območjem izvemo v SSKJ? Ali ne bi bilo bolj smiselno uporabiti izraza stojno območje ?
Ali je stojna točka ustrezen termin za območje/mesto, kjer stoji npr. policist, redar, varnostnik? Točka je namreč po definiciji omejena s parametri X, Y in Z in tako umeščena v prostor. Človek torej ne more stati v točki . Ali je stojna točka razložena tudi v SSKJ? Kaj lahko o razliki med točko in območjem izvemo v SSKJ? Ali ne bi bilo bolj smiselno uporabiti izraza stojno območje ?
Terminološka
Upravljanje pametnih mest
Zanima me, kateri slovenski termin je najboljši ustreznik za angleški termin smart city governance , ki označuje upravljanje mest, v katerem se za izboljšanje kakovosti življenja uporabljajo pametne tehnologije.
Zanima me, kateri slovenski termin je najboljši ustreznik za angleški termin smart city governance , ki označuje upravljanje mest, v katerem se za izboljšanje kakovosti življenja uporabljajo pametne tehnologije.
Terminološka
Visokousposobljena zaposlitev
Prosim vas za mnenje glede primernosti terminov visokokvalificirana zaposlitev in visokousposobljena zaposlitev . Zaposlitev visokokvalificiranih delavcev in zaposlitev visokousposobljenih delavcev ne prideta v poštev, saj gre večinoma za konkretno delovno mesto, zaradi česar množina ni ustrezna. Mogoče variante bi bile zaposlitev, za katero se zahtevajo visoke kvalifikacije ; zaposlitev, za katero so potrebne visoke kvalifikacije in zaposlitev, za katero se zahteva visoka usposobljenost , ki bi bile sicer pomensko ustrezne, vendar predolge in preveč opisne. Termin visokokvalificirana zaposlitev je uporabljen v Zakonu o zaposlovanju in delu tujcev (prevzet je iz direktive 2009/50/ES), kjer je opredeljen tako: »zaposlitev državljana tretje države, ki ima zahtevana ustrezna in posebna znanja, potrjena z dokazilom o visokošolski izobrazbi, in prejema ustrezno plačilo«. Omenjena direktiva se prenavlja in v predlogu je bil termin v angleški različici spremenjen iz highly-qualified employment v highly-skilled employment , v slovenski različici torej iz visokokvalificirana zaposlitev v visokousposobljena zaposlitev . Postavilo se je vprašanje, ali ni taka besedna zveza vseeno preveč nelogična, saj zaposlitev nikakor ne more biti ne visokokvalificirana ne visokousposobljena . Menite, da bi bilo v novi direktivi bolje najti drugo rešitev?
Prosim vas za mnenje glede primernosti terminov visokokvalificirana zaposlitev in visokousposobljena zaposlitev . Zaposlitev visokokvalificiranih delavcev in zaposlitev visokousposobljenih delavcev ne prideta v poštev, saj gre večinoma za konkretno delovno mesto, zaradi česar množina ni ustrezna. Mogoče variante bi bile zaposlitev, za katero se zahtevajo visoke kvalifikacije ; zaposlitev, za katero so potrebne visoke kvalifikacije in zaposlitev, za katero se zahteva visoka usposobljenost , ki bi bile sicer pomensko ustrezne, vendar predolge in preveč opisne. Termin visokokvalificirana zaposlitev je uporabljen v Zakonu o zaposlovanju in delu tujcev (prevzet je iz direktive 2009/50/ES), kjer je opredeljen tako: »zaposlitev državljana tretje države, ki ima zahtevana ustrezna in posebna znanja, potrjena z dokazilom o visokošolski izobrazbi, in prejema ustrezno plačilo«. Omenjena direktiva se prenavlja in v predlogu je bil termin v angleški različici spremenjen iz highly-qualified employment v highly-skilled employment , v slovenski različici torej iz visokokvalificirana zaposlitev v visokousposobljena zaposlitev . Postavilo se je vprašanje, ali ni taka besedna zveza vseeno preveč nelogična, saj zaposlitev nikakor ne more biti ne visokokvalificirana ne visokousposobljena . Menite, da bi bilo v novi direktivi bolje najti drugo rešitev?
Terminološka
Vodenje
Za angleški termin leadership , ki na področju menedžmenta označuje usmerjanje sodelavcev in organizacijo delovnih procesov v podjetju, se v slovenščini poleg termina vodenje pojavlja tudi voditeljstvo , ki pa je po mojem mnenju neustrezen, saj je v SSKJ2 v prvem pomenu razložen kot 'voditeljsko mesto, voditeljski položaj' in v 2. pomenu kot 'značilnost voditelja'. Da gre za neustrezen termin, potrjuje tudi Slovar izrazov s področja managementa in sorodnih področij, ki ta termin navaja kot neprimeren slovenski prevod. Dodaten argument je še besedotvorne narave. Pri obravnavanem pojmu gre namreč za to, da nekdo na formalnem ali neformalnem položaju z vplivanjem, delovanjem, zgledom vodi. Glagolnik od voditi pa je vodenje in ne voditeljstvo . Ali se strinjate, da voditeljstvo ni pravi ustreznik?
Za angleški termin leadership , ki na področju menedžmenta označuje usmerjanje sodelavcev in organizacijo delovnih procesov v podjetju, se v slovenščini poleg termina vodenje pojavlja tudi voditeljstvo , ki pa je po mojem mnenju neustrezen, saj je v SSKJ2 v prvem pomenu razložen kot 'voditeljsko mesto, voditeljski položaj' in v 2. pomenu kot 'značilnost voditelja'. Da gre za neustrezen termin, potrjuje tudi Slovar izrazov s področja managementa in sorodnih področij, ki ta termin navaja kot neprimeren slovenski prevod. Dodaten argument je še besedotvorne narave. Pri obravnavanem pojmu gre namreč za to, da nekdo na formalnem ali neformalnem položaju z vplivanjem, delovanjem, zgledom vodi. Glagolnik od voditi pa je vodenje in ne voditeljstvo . Ali se strinjate, da voditeljstvo ni pravi ustreznik?
Terminološka
Zamenjava igralca
Zadnje čase vsi komentatorji nogometnih tekem pri menjavi dveh igralcev v polju govorijo o zamenjavi . Zamenjava pomeni, da imaš nekoga za drugega, kot je v resnici, npr. Jožeta za Franca, menjava igralca pa označuje dejanje, pri katerem igralec vstopi v igro in zavzame mesto igralca, ki igrišče zapusti.
Zadnje čase vsi komentatorji nogometnih tekem pri menjavi dveh igralcev v polju govorijo o zamenjavi . Zamenjava pomeni, da imaš nekoga za drugega, kot je v resnici, npr. Jožeta za Franca, menjava igralca pa označuje dejanje, pri katerem igralec vstopi v igro in zavzame mesto igralca, ki igrišče zapusti.
Terminološka
Zbiranje, zadrževanje
Pri svojem poklicnem delu imam težave z razumevanjem nekaterih pojmov, zapisanih v predpisih. Kaj naj bi pomenila glagola zbirati se in zadrževati se ? V predpisu je napisano takole: »Načrt evakuacije mora biti izobešen v vsaki sobi ali v prostoru, kjer se skladno z namembnostjo objekta, zbirajo ali zadržujejo ljudje.« Ali lahko natančneje opredelite izraza zbirati se in zadrževati se ? Ali se ljudje, ki so prišli v službo, v delovnih prostorih (pisarnah, delavnicah, skladiščih) zbirajo ? Ali se otroci v razredu, kjer se izvaja pouk, zbirajo ? Ali se ljudje v pisarnah in sanitarijah zadržujejo ? Ali se ljudje, ki gredo po hodniku, v hodniku zadržujejo ? Kdaj lahko trdimo, da se ljudje v nekem prostoru zbirajo , morajo tam biti trije, štirje? Za enega ali pa dva verjetno to ne velja, saj je v predpisu omenjena množina. Koliko časa mora nekdo biti prisoten v prostoru ali na določenem mestu, da se lahko taka prisotnost opredeli kot zadrževanje ? Vprašanje se zdi morda nesmiselno, vendar je povezano s stroški, ki jih imajo zavezanci za izpolnjevanje predpisov, povezanih z varstvom pred požarom. Lastniki ali uporabniki objektov morajo izobesiti načrt evakuacije tam, kjer se ljudje zbirajo ali zadržujejo . To pa je lahko kinodvorana, razred, pisarna, sanitarije, skladišče. Ali to velja za vsak prostor? Ali to velja za vsak prostor, v katerega je mogoče vstopiti in v njem biti vsaj nekaj sekund? Ali brezpogojno velja, da se nekdo, ki v nekem prostoru opravlja delo, hkrati tam tudi zbira in zadržuje ? Vem, da je vprašanje predvsem tehnične narave, vendar me zanima, če je mogoče skozi pogled strokovnjaka na področju jezikoslovja kaj doreči. Predpis namreč ne razlaga teh dveh pojmov.
Pri svojem poklicnem delu imam težave z razumevanjem nekaterih pojmov, zapisanih v predpisih. Kaj naj bi pomenila glagola zbirati se in zadrževati se ? V predpisu je napisano takole: »Načrt evakuacije mora biti izobešen v vsaki sobi ali v prostoru, kjer se skladno z namembnostjo objekta, zbirajo ali zadržujejo ljudje.« Ali lahko natančneje opredelite izraza zbirati se in zadrževati se ? Ali se ljudje, ki so prišli v službo, v delovnih prostorih (pisarnah, delavnicah, skladiščih) zbirajo ? Ali se otroci v razredu, kjer se izvaja pouk, zbirajo ? Ali se ljudje v pisarnah in sanitarijah zadržujejo ? Ali se ljudje, ki gredo po hodniku, v hodniku zadržujejo ? Kdaj lahko trdimo, da se ljudje v nekem prostoru zbirajo , morajo tam biti trije, štirje? Za enega ali pa dva verjetno to ne velja, saj je v predpisu omenjena množina. Koliko časa mora nekdo biti prisoten v prostoru ali na določenem mestu, da se lahko taka prisotnost opredeli kot zadrževanje ? Vprašanje se zdi morda nesmiselno, vendar je povezano s stroški, ki jih imajo zavezanci za izpolnjevanje predpisov, povezanih z varstvom pred požarom. Lastniki ali uporabniki objektov morajo izobesiti načrt evakuacije tam, kjer se ljudje zbirajo ali zadržujejo . To pa je lahko kinodvorana, razred, pisarna, sanitarije, skladišče. Ali to velja za vsak prostor? Ali to velja za vsak prostor, v katerega je mogoče vstopiti in v njem biti vsaj nekaj sekund? Ali brezpogojno velja, da se nekdo, ki v nekem prostoru opravlja delo, hkrati tam tudi zbira in zadržuje ? Vem, da je vprašanje predvsem tehnične narave, vendar me zanima, če je mogoče skozi pogled strokovnjaka na področju jezikoslovja kaj doreči. Predpis namreč ne razlaga teh dveh pojmov.
Terminološka
Zobozdravniški stol
Sem v dilemi glede poimenovanja stola za pacienta v zobozdravstveni ambulanti. Je to zobozdravstveni stol , saj se na njem izvajajo zobozdravstvene storitve, ali je to zobozdravniški stol , kot ga poimenujejo nekateri. Termin zobozdravniški stol mi ne deluje najbolje, saj bi to lahko pomenilo, da gre za stol, na katerem sedi zobozdravnik, kar pa ni res. Gre namreč za stol, na katerem sedi pacient, medtem ko zobozdravnik sedi na svojem stolu ( stol za terapevta ). Kaj je torej pravilno, zobozdravstveni stol ali zobozdravniški stol ?
Sem v dilemi glede poimenovanja stola za pacienta v zobozdravstveni ambulanti. Je to zobozdravstveni stol , saj se na njem izvajajo zobozdravstvene storitve, ali je to zobozdravniški stol , kot ga poimenujejo nekateri. Termin zobozdravniški stol mi ne deluje najbolje, saj bi to lahko pomenilo, da gre za stol, na katerem sedi zobozdravnik, kar pa ni res. Gre namreč za stol, na katerem sedi pacient, medtem ko zobozdravnik sedi na svojem stolu ( stol za terapevta ). Kaj je torej pravilno, zobozdravstveni stol ali zobozdravniški stol ?
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 28
Dostopnost