Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
arhitékt -a m (ẹ̑)
strokovnjak za arhitekturo: razpisati mesto inženirja arhitekta; razstava likovnikov in arhitektov / filmski, gledališki, pejsažni, vrtni arhitekt; arhitekt urbanist / krajinski arhitekt strokovnjak za krajinsko arhitekturo
Urbanizem
arhitektúra mésta -e -- ž
Pravopis
..aríca ž. prip. obr. (í) ʻprostor, mestoʼ pesmaríca
Pravopis
..árij m. prip. obr. (á)
1. člov. 'nosilec lastnosti' primárij, ordinárij, impresárij
2. 'prostor, mesto' akvárij, alfabetárij, planetárij
3. 'skupno ime' instrumentárij
Pravopis
Árles -a [arəl arla] m, zem. i. (ȃ) |francosko mesto|: v ~u
árlski -a -o (ȃ)
Arležàn -ána in Arležán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Arležánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Pravopis
..árna ž. prip. obr. (ȃ)
1. 'prostor, mesto dejanja' barvárna, pražárna, bronolivárna
2. 'prostor, mesto' čolnárna, kavárna, kobilárna
Pravopis
Árnhem -a m, zem. i. (á) |nizozemsko mesto|: v ~u
árnhemski -a -o (á)
Árnhemčan -a m, preb. i. (á)
Árnhemčanka -e ž, preb. i. (á)
Pravopis
..árnica ž. prip. obr. (ȃ) ʻprostor, mestoʼ kolárnica, kolesárnica, ribárnica
árnika árnike samostalnik ženskega spola [árnika]
    1. gorska zdravilna rastlina s širšimi suličastimi listi in rumenimi cvetovi močnega vonja ali del te rastline; primerjaj lat. Arnica montana; SINONIMI: iz botanike navadna arnika
      1.1. zdravilni pripravek iz te rastline
STALNE ZVEZE: navadna arnika
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Arnika, it. arnica) iz lat. arnica, nejasnega izvora, morda h gr. *ptarmikḗ ‛rastlina, ki povzroča kihanje’ iz ptarmós ‛kihanje’ - več ...
Celotno geslo Sprotni
árnikin pridevnik
    1. ki je del arnike 
      1.1 ki je iz arnike ali vsebuje arniko  
SSKJ²
artikulácija -e ž (á)
1. jezikosl. oblikovanje glasov z govorilnimi organi, izgovarjava: imeti dobro artikulacijo; jasna, nejasna artikulacija; artikulacija soglasnika / artikulacija besed in stavkov / mesto artikulacije položaj govorilnega organa pri oblikovanju glasu
2. glasb. povezovanje ali členjenje tonov pri izvajanju: v klavirskem koncertu je bil tempo negotov, artikulacija pomanjkljiva
3. anat. stik, zveza med kostema: ramenska artikulacija
SSKJ²
artileríja -e ž (ȋ)
vsa močna strelna orožja kopenske vojske, letalstva in mornarice, topništvo: križarka ima dobro artilerijo; spopad med ladijsko in obalno artilerijo; protiletalska artilerija / lahka, težka artilerija
// rod kopenske vojske, oborožen s takim orožjem: artilerija je napadala mesto; služiti vojake pri artileriji
SSKJ²
asistènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
strokovno usposobljen pomočnik, zlasti pri pomembnih opravilih: bolnik je vprašujoče gledal primarija in njegova asistenta; asistent režije / zobni asistent
 
film. asistent kamere pomočnik glavnega snemalca filma; šol. pomožni asistent nekdaj študent, ki pomaga profesorju pri praktičnih vajah
// najnižji znanstveni sodelavec na visokih šolah, v znanstvenih ustanovah: razpisati delovno mesto asistenta za zgodovino drame; izvoljen je bil za asistenta na inštitutu; asistent na univerzi
SSKJ²
asistêntski tudi asisténtski -a -o prid. (ē; ẹ̄)
nanašajoč se na asistente: asistentski staž; asistentska služba / dobiti asistentsko mesto na univerzi
Svetokriški
Asizi zemljepisno lastno ime Assisi: Kadar pet taushent na enkrat yh je bilu v'tu Meſtu Aſsiſi im. ed. prishlu (I/2, 72) ǀ S. Clara je bila Hzhi eniga shlahtniga, inu bogatiga Gospuda v' lashki deſheli v' tem meſti Aſſiſi im. ed. (III, 415) Assisi, mesto v it. pokrajini Peruggia, rojstni kraj sv. Frančiška Asiškega in sv. Klare
SSKJ²
aspirírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. prizadevati si, potegovati se za kaj: aspirirati na angažma, na prvo mesto
♦ 
med. izsesavati; vsesavati
    aspiríran -a -o:
    jezikosl. aspirirani glas glas, izgovorjen s pridihom
Pravopis
aspirírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aspiríranje (ȋ) neobč. prizadevati si za, potegovati se za: na kaj ~ ~ angažma; ~ ~ prvo mesto; zdrav. izsesavati; vsesavati
Pravopis
Assísi -ja [asizi] m z -em zem. i. (ȋ) |italijansko mesto|: v ~u
assísijski -a -o in asíški -a -o (ȋ; ȋ)
Assísijčan -a m, preb. i. (ȋ)
Assísijčanka -e ž, preb. i. (ȋ)
Celotno geslo ePravopis
Astana
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Astane samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
nekdaj glavno mesto Kazahstana
IZGOVOR: [astána], rodilnik [astáne]
BESEDOTVORJE: Astančan, Astančanka, Astančanov, Astančankin, astanski
Pravopis
Ástrahan -a m, zem. i. (ȃ) |rusko mesto|: v ~u
ástrahanski -a -o (ȃ)
Ástrahančan -a m, preb. i. (ȃ)
Ástrahančanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Število zadetkov: 4505