Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
precẹ̑p, m. 1) der Spalt: cepiti v precep, in den Spalt pfropfen, Z.; der Spalt einer Feder, Jan.; — 2) ein am Ende gespaltener Stock: als Obstbrecher, Mur., Mik.; s precepom doseči sadje na drevesu, Ravn. (Abc.); als Schleuder, Z.; s precepom kamenje metati, jvzhŠt.; als Werkzeug, damit Schlangen zu fangen; gada v p. ujeti, Nov., Gor.; — der Kloben, Mur., Cig., Jan., Boh.-M., Erj. (Torb.); (bes. zum Vogelfang): vpil je, kakor ptica v precepu, Jsvkr.; — die Klemme, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); v p. dejati, Z.; der Schraubstock, Cig.; — das Tenakel der Schriftsetzer, Cig.; — der Kloben an der Wage, die Schere, V.-Cig.
Vorenc
preč prisl., pampinare, terte v'vinogradi pleiti, liſtje prèzh metati
Celotno geslo Etimološki
prédmet predmẹ́ta m
Svetokriški
pregreha -e ž pregreha: ta nesrezhena pregreha im. ed. ſe ym je sdela enu dobru djanie ǀ sa volo njegove velike pregrehe rod. ed. ǀ Iskariotu sa volo njegove prevelike pregreha rod. ed. trebuh po ſredi na dvuje ſe je bil reſpozhil ǀ ſam sposna de leta je ena shtraifinga niega pregrehi daj. ed. spodobna ǀ kadar ta sgubleni ſijn je bil sposnal ſvojo pregreho tož. ed. ǀ pergreho tož. ed. ym je bil odpoſtil ǀ aku bosh mene ſodil po moj pregrehi mest. ed. ſim sgublen ǀ de bi ta shtraifinga ſe s'njegov pregreho or. ed. sglihala, ga je pustil odrejti ǀ Nashe pregrehe im. mn. ſo vſhe taku teshke ratale, de Bug yh nemore vezh terpèti ǀ greshniki, inu greshinze v'ſpuvidi morio njeh pregreh rod. mn. rajtingo dati ǀ ſmo sa vola nashijh pregrehou rod. mn. h'ſmerti obſojeni ǀ nihdar vezh n'hozhe njemu neprej njega pregrehe tož. mn. metati ǀ je bil sbriſsal ſvoje pregreghe tož. mn. Zapis pregrehou ima končnico moške sklanjatve verjetno pomotoma, pod vplivom rod. mn. od → greh.
Celotno geslo Etimološki
premȅt – glej metáti
Pravopis
premetáti -méčem dov. premetánje; drugo gl. metati (á ẹ́) kaj ~ pesek; poud.: ~ knjige |razmetati|; ~ osumljencu stanovanje |preiskati, pregledati|
Celotno geslo Etimološki
premetáti – glej metáti
Vorenc
premetati1 nedov. in dov., F2, agitare, naprei gnati, ſem ter tiá gnati, metati, premétati, sibati, majáti; peragitare, premetati, pregnati, preſjati, premajati
Celotno geslo Etimološki
premetȃvati – glej metáti
Vorenc
prepirati se nedov., F7, certare, ſe ſhtritati, vadlati, metati, bojovati, ṡkuſhati, prepirati; contendere, ſe krégati, arvati, prepirati; controversari, ſe prepirati; disceptare, s'beſſédo ſe prepirati, kregati, pregovarjati, pravdati; diſsertare, ſe prepèrati, inu od ene rizhy doſti govoriti; disputare, iṡpraſhovati, riſnizo ṡnaiti, ſe prepirati, ali pregovarjati; rixari, ſe krégati, ardrati, prepirati
Celotno geslo Frazemi
prêstol Frazemi s sestavino prêstol:
bíti na prestólu, metáti kóga s prestóla, páhniti kóga s prestóla, sedéti na prestólu, správiti kóga s prestóla, vréči kóga s prestóla, zríniti kóga s prestóla
SSKJ²
pŕhavica in prhávica -e ž (ŕ; ȃ) knjiž.
1. žareč pepel: metati trske na prhavico
2. velika količina, množina premikajočih se delcev zlasti snega, vode v ozračju: puščavski veter je prinesel prhavico; prhavica modre galice
Celotno geslo Etimološki
primẹ̑ček – glej metáti
Celotno geslo Etimološki
primetáti – glej metáti
Besedje16
pročmetati (proč metati) glag. nedov. ♦ P: 1 (TPo 1595)
Celotno geslo Etimološki
projẹ́kcija -e ž
Celotno geslo Etimološki
promȅt -ẹ́ta m
Vorenc
prsi ž mn., F15, asthma, neduha, teſnúſt, ali teṡhkúſt v'perſih, de ſe davi, inu ne more prou vun metati; dyspnaea, teſnoba v'perſih, neduha, kir eden teṡhku diha; empyema, tur na perſih, de eden naſnago, gnoi, inu kry vun mèzhe; ensiformeos, ena ṡyliza[!] na perſih; expapilare, nédarje reṡpéti, perſi odgarniti; ilia trahere post se, zhreva ṡa ſabo vlézhi, naduſhliu, ali teſnih parſi biti; leloh, seu calegma, ena taka arznia ṡa parſi; mastus, -ti, perſi, ali ſeṡzi; pectus, -oris, parſi; plangere, plakati, klagovati, od ṡhaloſti ſe po perſih tlézhi; praecordia, -orum, slizhiza na perſih, ſarzhna jamiza, oſſerzhje; propena ad pectora barba, ena po dovgim ṡkamplana brada, katera do perſih doſeṡhe; rationale, -le, naperſnik, na perſih ṡhzyt; uber, -ris, vime, perſi, ſeṡzi; vertebra, -ae, vel verticuli, sive spondili, ṡklèpi per koſtéh, na perſih, na nogah, na harbtiṡzhu, kateri ſe giblejo
SSKJ²
pŕskati -am nedov. (r̄ ȓ)
1. s silo iztiskati zrak skozi usta, nos, da nastajajo kratki, ostri glasovi: opice so začele pihati, prskati, renčati / prskati od smeha, veselja
// preh. ob takem iztiskanju zraka metati, razprševati: prskati slino
2. ekspr. zaradi sile, pritiska se z ostrimi glasovi razprševati: curek vode prska iz odprtine / ob drvečih saneh je sneg prskal visoko v zrak / krogle so prskale po pesku
3. preh. z iztiskanjem razprševati: prskati barvo na platno
4. preh., ekspr. krčevito se smejoč govoriti, pripovedovati: prskati sosedu nekaj v uho; med smehom je prskal, kako je bilo
    pŕskati se navadno v zvezi s koza, srna
    kazati nagnjenje za parjenje; goniti se: koze so se že začele prskati
    prskajóč -a -e:
    prskajoč smeh; prskajoče iveri
SSKJ²
púšica tudi púščica -e ž (ū; ȗ)
1. škatlica, posoda za hranjenje manjših predmetov: vzeti pero, svinčnik iz pušice; spraviti nakit v pušico; lesena pušica / pušica za igle
2. vrečica ali skrinjica za zbiranje denarja v cerkvi: dajati, metati denar v pušico
♦ bot. del sporofita pri mahovih, ki vsebuje trose
Število zadetkov: 376