Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Frazemi
púška Frazemi s sestavino púška:
metáti púško v korúzo, napét kot púška, vréči púško v korúzo
Celotno geslo Frazemi
ràk Frazemi s sestavino ràk:
íti rákom žvížgat, íti rákom žvížgat in ríbam góst, íti rákom žvížgat in žábam góst, rdéč kot kúhan ràk, zardéti kot kúhan ràk
SSKJ²
rázgon1 -óna in -a m (á ọ́; á)
nar. vzhodno razor: metati plevel v razgon; hoditi po razgonu
Pravopis
razmetáti -méčem dov. razmetánje; drugo gl. metati (á ẹ́) kaj ~ gnoj po njivi; ~ igrače; poud. razmetati kaj za koga/kaj ~ ves zaslužek za obleko |nepremišljeno zapraviti|
Celotno geslo Etimološki
razmetáti – glej metáti
Celotno geslo Etimološki
razmetȃvati – glej metáti
SSKJ²
rázor -óra m (á ọ́)
pri oranju nastali jarek, ko se ena brazda odreže na levo, druga pa na desno stran: očistiti, poglobiti razor; metati plevel v razor; iti po razoru
● knjiž. ladja je puščala za seboj globok razor brazdo; knjiž. drobni razori na obrazu gube
Pravopis
rázor -óra m (á ọ́) metati plevel v ~; iti po ~u
Celotno geslo Sinonimni
rázor -óra m
pri oranju nastali jarek, ko se ena brazda odreže na levo, druga na desno stran
SINONIMI:
nar. razgon1
GLEJ ŠE SINONIM: guba
SSKJ²
razstíljati -am nedov. (í)
nar. trositi, metati: razstiljati listje / razstiljati in obračati seno / razstiljati papir po tleh
Pravopis
razstíljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; razstíljanje (í) pokr. trositi, metati: kaj ~ listje
SSKJ²
réta -e ž (ẹ̑)
veliko rešeto z redko mrežo: metati zrnje v reto; presejati z reto; kot reta velik in širok klobuk / loviti ptiče na reto tako, da je vaba pod reto, podprto s paličico, ki se spodmakne
● star. reta na nebu se je skrila za oblak polna luna; star. na glavi ima reto velik slamnik s širokimi krajci
Celotno geslo Sinonimni
réta -e ž
veliko rešeto z redko mrežopojmovnik
SINONIMI:
nar. redos, nar. redoseja
GLEJ ŠE SINONIM: rešeto
Celotno geslo Frazemi
rìt Frazemi s sestavino rìt:
bíti kómu za rítjo, bíti kot rìt in srájca, bíti tího kot rìt, bíti v ríti, bŕcniti kóga v rìt, dáti [jíh] kómu po ríti, dáti kómu bŕco [v rìt], dáti kómu [êno] po ríti, dobíti bŕco [v rìt], dobíti jíh po ríti, dobíti žúlje na ríti, hodíti okóli ríti v váržet, hodíti okóli ríti v žêp, iméti mévlje v ríti, iméti sršéne v ríti, íti [hudíču] v rìt, íti okóli ríti v žêp, izprašíti kómu rìt, kúzla skáče v rìt kómu, lahkó me kúšnete na rìt, lésti kómu v rìt, lézenje v rìt, naložíti [jíh] kómu po ríti, okóli ríti v váržet, okóli ríti v žêp, píši me v rìt, píšmevrìt, po ríti bi biló tréba kóga, pójdi [hudíču, vrágu] v rìt, práskati se po ríti, príti okóli ríti v žêp, sprána rìt, státi kómu za rítjo, súniti kóga v rìt, svetíti se kot púmpeževa rìt, temà kàkor v ríti, vsè k ríti prinêsti kómu
Celotno geslo Frazemi
rokavíca Frazemi s sestavino rokavíca:
délati s kóm/čim v rokavícah (z rokavícami), govoríti s kóm v rokavícah (z rokavícami), lotévati se čésa v rokavícah (z rokavícami), obravnávati kóga v rokavícah (z rokavícami), pobráti [vŕženo] rokavíco, ravnáti s kóm v rokavícah, ravnáti s kóm z rokavícami, vréči kómu rokavíco [v obràz]
Celotno geslo Etimološki
rokomȅt -ẹ́ta m
Celotno geslo Etimološki
rūkati1 rȗkam nedov.
Celotno geslo Etimološki
rúžiti -im nedov.
Celotno geslo Etimološki
sejáti1 sẹ̑jem nedov.
SSKJ²
sékati -am nedov. (ẹ́ ẹ̑)
1. z udarjanjem z ostrim predmetom
a) delati kose, dele: ves dan so sekali drva; sekati kamenje, les, šoto; sekati meso
b) delati, da kaj pride iz pokončnega položaja na tla: sekati drevje, grmovje / sekati v svojem gozdu; letos niso še nič sekali / sekati steljo, zelje
c) odstranjevati: sekati veje z drevesa / upornikom so sekali glave; pren., ekspr. sekati korenine zla
č) poškodovati: stroj seka blago
2. nav. ekspr. biti speljan, voditi čez kaj podolgovatega: cesta seka reko; do nesreče je prišlo tam, kjer se sekata cesta in železnica
// biti speljan, voditi čez kaj sploh: pobočje sekajo steze / nova cesta seka kmetijo na dvoje / vodna gladina seka bok ladje
3. ekspr. prekinjati določeno stanje: svetloba seka temo / ostri žvižgi so sekali tišino
4. ekspr. udarjati, tolči: sekati s palicami; orla sta se sekala s kljuni / dolge veje so ga sekale po obrazu / strele so sekale v drevesa / po tlaku sekajo okovani čevlji / s puškami so sekali po sovražniku streljali na sovražnika; pren. govornikove besede so sekale po poslušalcih
5. pog., ekspr., v zvezi z jo iti, hoditi: kam jo pa sekaš; sekati jo peš
6. pog., ekspr., v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: če ga ne boš nehal sekati, boš kaznovan / žena mu ga seka
● ekspr. nihalo ure je grozeče sekalo udarjalo, bilo; ekspr. sekati besede, stavke izgovarjati besede, stavke z ostrimi premori; pog. z avtom sekati ovinek prevoziti ga v skoraj ravni črti; tako je potrpežljiv, da bi lahko drva na njem sekal da bi lahko skrajno brezobzirno ravnal z njim; ekspr. brenclji so neusmiljeno sekali pikali
♦ etn. sekati pirhe, pomaranče metati v pirhe, pomaranče kovance z namenom, da se zapičijo vanje; geom. premica seka krog; gozd. sekati na golo tako, da ne ostane nobeno drevo
    sékati se 
    trgati se po pregibih: blago, svila se seka
    ●     ekspr. zakaj se ljudje koljejo in sekajo pobijajo, morijo
    sékan -a -o:
    spregovoril je s sekanim glasom; sekana polena
Število zadetkov: 376