Zadetki iskanja
Terminološka svetovalnica
Zanima me, kako slovenska psihološka stroka prevaja termin cognitive dissonance , ki označuje pojav, ko ima oseba dve ali več nasprotujočih si prepričanj, idej ali vrednot, zaradi česar doživi psihološki stres. Sicer se mi zdi, da je v psiholoških krogih že uveljavljen kakšen primeren prevod, morda celo kognitivna disonanca .
Že nekaj časa se pri delu srečujem z angleškim terminom design thinking , ki na področju podjetništva označuje pristop k reševanju problemov, npr. pri razvoju novih izdelkov in storitev, ki se osredotoča na končnega uporabnika, inovativne in celostne rešitve, uporablja spoznanja z različnih področij in spodbuja preizkušanje idej v praksi (gl. zapis Snovalsko razmišljanje na spletni stran Psihologija dela). Vsakič, ko v objavo prejmem najavo dogodka oz. izobraževanja, povezanega s tem pristopom, se srečujem z dilemo, kako ga ustrezno poimenovati v slovenščini. V slovenskih besedilih sem zasledil dva termina, in sicer inovacijski pristop in dizajnerski pristop . Kateri termin mi svetujete?
Rada bi uvedla terminologijo o pismenosti na področju umetne inteligence. Angleški termin AI literacy oz. artificial intelligence literacy označuje nabor kompetenc, ki omogočijo razumevanje umetne inteligence z učenjem o njej, učenjem, kako ta deluje, in učenjem, kako živeti z njo. Pomembno je torej, da se ljudje naučijo umetno inteligenco kritično ovrednotiti in jo učinkovito uporabljati. Imamo informacijsko pismenost , finančno pismenost itd. Kako bi to uskladili z novim terminom? Morda pismenost umetne inteligence ?