Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

mijávkanje mijávkanja samostalnik srednjega spola [mijáu̯kanje]
    1. oglašanje z visokimi, zateglimi glasovi, značilnimi za mačko
      1.1. ekspresivno govorjenje, oglašanje s temu podobnimi glasovi
    2. slabšalno izražanje nezadovoljstva, nestrinjanja s čim
ETIMOLOGIJA: mijavkati
mijávkati mijávkam nedovršni glagol [mijáu̯kati]
    1. oglašati se z visokimi, zateglimi glasovi, značilnimi za mačko
      1.1. ekspresivno govoriti, oglašati se s temu podobnimi glasovi
    2. slabšalno izražati nezadovoljstvo, nestrinjanje s čim
ETIMOLOGIJA: mijav
mìš míši samostalnik ženskega spola [mìš]
    1. manjši glodalec s koničastim gobcem, zaobljenimi ušesi in daljšim golim repom; primerjaj lat. Mus
    2. z dlanjo vodljiva naprava, navadno s tipkami in kolescem, za premikanje kazalca po računalniškem zaslonu in izvedbo ukazov; SINONIMI: miška
STALNE ZVEZE: belonoga miš, gozdna miš, hišna miš, poljska miš, pritlikava miš, slepe miši
FRAZEOLOGIJA: igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, igrati se slepe miši (s kom, s čim), kot siva miš, moker kot miš, ni ne tič ne miš, reven kot cerkvena miš, siva miš, tih kot miš, tiho kot miš, Ko mačke ni doma, miši plešejo., Mačka miško, miš pšeničko., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši., Tresla se je gora, rodila se je miš.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. myšь, hrv., srb. mȉš, rus. mýšь, češ. myš < pslov. *myšь = stind. mū́ṣ-, gr. mȳ̃s, lat. mūs, alb. mi, stvnem. mūs, nem. Maus, ags. mūs, angl. mouse < ide. *mūs-, to verjetno iz *meu̯s- ‛hitro se premikati’ in ‛krasti’ - več ...
míška míške samostalnik ženskega spola [míška]
    1. navadno ekspresivno miš, zlasti manjša
    2. igrača, ki predstavlja miš
    3. ljubkovalno ženska ali deklica
    4. z dlanjo vodljiva naprava, navadno s tipkami in kolescem, za premikanje kazalca po računalniškem zaslonu in izvedbo ukazov; SINONIMI: miš
    5. navadno v množini kroglasto ocvrto pecivo iz kvašenega testa
STALNE ZVEZE: zobna miška
FRAZEOLOGIJA: kot siva miška, siva miška, tiha miška, tih kot miška, tiho kot miška, Mačka miško, miš pšeničko.
ETIMOLOGIJA: miš, kot računalniški termin po zgledu angl. mouse ‛miš’ prvič uporabljeno 1968 na Raziskovalnem inštitutu Stanfordove univerze, ZDA
mladoléten mladolétna mladolétno pridevnik [mladolétən]
    1. v nekaterih zvezah v obliki mladoletni ki ne dosega zakonsko določene starosti, navadno osemnajst let, in zato še nima polnih pravno določenih pravic ter dolžnosti
      1.1. v katerem so udeleženi tisti, ki ne dosegajo zakonsko določene starosti, navadno osemnajst let, in zato nimajo polnih pravno določenih pravic ter dolžnosti
    2. kot samostalnik v obliki mladoletni, mladoletna kdor ne dosega zakonsko določene starosti, navadno osemnajst let, in zato še nima polnih pravno določenih pravic ter dolžnosti; SINONIMI: mladoletnik
ETIMOLOGIJA: iz mlada leta
mladolétnost mladolétnosti samostalnik ženskega spola [mladolétnost]
    stanje, ko kdo ne dosega zakonsko določene starosti, navadno osemnajst let, in zato še nima polnih pravno določenih pravic ter dolžnosti
ETIMOLOGIJA: mladoleten
móčnat móčnata móčnato pridevnik [móčnat] ETIMOLOGIJA: moka
móps mópsa samostalnik moškega spola [móps]
    majhen kratkodlak pes bež, svetlo sive ali črne barve, s krepkim telesom, ploskim gobcem in krajšim zavitim repom
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Mops in niz. mop iz star. niz. moppen ‛kremžiti se, delati zlovoljen obraz’ - več ...
nagáčiti nagáčim dovršni glagol [nagáčiti]
    1. zapolniti kožo umrle živali s polnilom in jo oblikovati tako, da se ohrani naravni izgled živali ali njenega dela
      1.1. napolniti kaj s čim
    2. ekspresivno (fizično) kaznovati
ETIMOLOGIJA: iz gačiti ‛polniti kožo ubite živali tako, da se doseže naravna oblika živali’, iz gatiti < pslov. *gatiti ‛mašiti, zapolnjevati’, iz *gatъ, *gatь ‛jez’ < ‛prehod čez vodo’ < ‛hoja, korakanje’ - več ...
nalakíran nalakírana nalakírano pridevnik [nalakíran]
    na katerega je nanesen lak za nohte; SINONIMI: lakiran, manj formalno polakiran
ETIMOLOGIJA: nalakirati
navigírati navigíram nedovršni in dovršni glagol [navigírati]
    1. določati položaj vozila in ga usmerjati glede na predvideno smer, cilj
      1.1. ekspresivno voziti, usmerjati plovilo
    2. premikati se po spletnih straneh, nastavitvah v programu, aplikaciji, zlasti z izbiranjem možnosti v menijih, hiperpovezavah
    3. ekspresivno usmerjati potek dogajanja in določati način razreševanja zlasti zapletenih, neprijetnih situacij
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. navigieren iz lat. nāvigāre ‛pluti’, iz nāvis ‛ladja’
nèenakoprávnost nèenakoprávnosti samostalnik moškega spola [nèenakopráu̯nost]
    stanje, ko nimajo vsi enakih pravic in dolžnosti
ETIMOLOGIJA: neenakopraven
nèiznajdljív nèiznajdljíva nèiznajdljívo pridevnik [nèiznajdljíu̯ nèiznajdljíva nèiznajdljívo]
    1. ki ni sposoben hitro najti ustrezne, stanju primerne rešitve
      1.1. ki kaže, izraža tako nesposobnost
ETIMOLOGIJA: ne + iznajdljiv
nèjéščnost nèjéščnosti samostalnik ženskega spola [nèjéščnost]
    stanje, lastnost koga, da nerad, malo jé, ne more jesti
ETIMOLOGIJA: neješč
nestŕpnost nestŕpnosti samostalnik ženskega spola [nestə̀rpnost]
    1. lastnost koga, da čuti, izraža vznemirjenost, navadno zaradi pričakovanja česa
    2. lastnost koga, da ima, izraža nespoštljiv, odklonilen odnos do drugačnega mnenja, nazora, čustvovanja, ravnanja koga
    3. lastnost koga, da izraža razburjenje, nejevoljo na nespoštljiv, grob način
ETIMOLOGIJA: nestrpen
níčnost níčnosti samostalnik ženskega spola [níčnost]
    iz prava lastnost pravnega akta, da ne more imeti pravnih učinkov ali pravnih posledic, ker bistveni pogoji za njegovo veljavo niso izpolnjeni ali ker krši prisilne predpise, pa tega ni mogoče odpraviti
ETIMOLOGIJA: ničen
njámi medmet
    1. izraža, da govorec okuša, vonja kaj okusnega, si to predstavlja
      1.1. izraža, da se govorcu kaj zdi dobro, zanimivo
    2. izraža, da se kdo zdi govorcu telesno privlačen
    3. kot pridevnik, ekspresivno ki je okusen, slasten
    4. kot pridevnik, ekspresivno ki je telesno privlačen
ETIMOLOGIJA: njam, verjetno pod vplivom angl. yummy
nóna nóne samostalnik ženskega spola [nóna]
    1. neformalno, primorsko babica; SINONIMI: ljubkovalno babi, neformalno, koroško bica, neformalno, štajersko oma
      1.1. navadno v množini, neformalno, primorsko, ekspresivno izkušena, modra ženska, ki na določenem področju, zlasti v kulinariki, gospodinjstvu, soustvarja, sooblikuje tradicijo; SINONIMI: ekspresivno babica
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. nonna, furl. none < poznolat. nonna ‛dojilja, vzgojiteljica’ - več ...
nonšalánca nonšalánce samostalnik ženskega spola [nonšalánca]
    1. vedênje, ravnanje ali govorjenje človeka, ki zaradi podcenjevalnega odnosa ne kaže zanimanja, zavzetosti za kaj; SINONIMI: nonšalantnost
    2. lastnost, značilnost človeka, da duševno ni napet, v ravnanju, vedênju nima zadržkov; SINONIMI: nonšalantnost
      2.1. lastnost, značilnost česa, da kaže, izraža odsotnost duševne napetosti, zadržkov v ravnanju, vedênju; SINONIMI: nonšalantnost
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. nonchalance, glej nonšalanten
nonšalántnost nonšalántnosti samostalnik ženskega spola [nonšalántnost]
    1. vedênje, ravnanje ali govorjenje človeka, ki zaradi podcenjevalnega odnosa ne kaže zanimanja, zavzetosti za kaj; SINONIMI: nonšalanca
      1.1. lastnost, značilnost česa, da kaže, izraža odsotnost zanimanja, zavzetosti za kaj
    2. lastnost, značilnost človeka, da duševno ni napet, v ravnanju, vedênju nima zadržkov; SINONIMI: nonšalanca
      2.1. lastnost, značilnost česa, da kaže, izraža odsotnost duševne napetosti, zadržkov v ravnanju, vedênju; SINONIMI: nonšalanca
ETIMOLOGIJA: nonšalanten
Število zadetkov: 5111